Babybook - uporabne informacije za starše

Številni otroci, predvsem iz družin z nizkimi prihodki,  spijejo preveč soka so pokazale nove raziskave. Za boj proti debelosti pri otrocih in zobni gnilobi American Academy of Pediatrics priporoča, da naj bi otrok dnevno dobil samo za en obrok sok in če se le da 100 % sadni sok.

Vir: HealthDay

Prekomerna uporaba sladkorja vpliva na celoten organizem, predvsem pa se kaže v ustni votlini, ker povzroča predvsem pri otrocih karies. Njegov negativni vpliv se čuti tudi v prebavnem traktu. Preveč sladkorja povzroča debelost pri otrocih, kar se že kaže v današnji populaciji, kjer že ogromno otrok presega primerno telesno težo.

Prekomerno uživanje sladkorja pripomore k nastanku različnih obolenj, ki so posledica prekomerne telesne teže, kot so npr. sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, ki pogojuje druga obolenja, ter razne črevesne motnje (driska, zaprtost ...), odvisno od organizma.

Ne spreglejte članka Problem sladkorja - lizike, bonboni, čokolada na http://babybook.si/otrok/prehrana-malcka/zdrava-prehrana-malcka/problem-sladkorja-lizike-bonboni-cokolada.html.

Vir: arhiv Baby book

V skupino živil bogatih z ogljikovimi hidrati sodi tudi krompir, ki pa ga pripravljajte s čim manj dodatki, kot so smetana, maslo ali margarina. Ocvrt krompir, pečen krompir, čips in ostali podobni izdelki vsebujejo veliko skritih maščob, zato jih uživajte v majhnih količinah in občasno.

Vir: Zdrava otroška prehrana

Pasja hrana ni škodljiva. Večina izdelkov vsebuje običajne hranilne sestavine, kot so beljakovine, maščobe, balastne snovi, vitamini B, C, D in E pa tudi železo, cink, kalcij, magnezij, baker in jod. Vendar to ne pomeni, da lahko otrok je pasjo hrano.

Vir: 500 vprašanj mladih staršev

Zeleno blato običajno ni normalno (razen, če je posledica večjih količin zelene zelenjave) in ga povzroča hiter prehod soli žolčnih kislin skozi črevesje. Zaradi hitrega prehoda se žolč nima časa ustrezno pomešati s prebavljivo hrano. Zeleno blato je običajno povezano z drisko. Najtežje prebavljiva hrana so maščobe, zato jih moramo v otrokovi prehrani zmanjšati  kolikor se le da. Slabo prebavljive maščobe bakterije se spremenijo v maščobne kisline, te pa imajo odvajalni učinek.

Vir: 500 vprašanj mladih staršev

Pijače za pogasitev žeje so navadna in mineralna voda ter zeliščni in sadni čaji brez dodanega sladkorja. Otroci naj bi veliko pili, približno 1,5 do 2 l na dan. Raziskave so pokazale, da se nam pri umskih dejavnostih sposobnosti opazno zmanjšajo, kadar premalo pijemo.

Vir: brošura Zdrava otroška prehrana

Mleko in mlečni izdelki so najboljši vir kalcija, ki ga potrebujemo za zdravo rast in zgradbo kosti in zob. Uživanje kalcija v otroštvu in v mladosti neposredno vpliva na trdnost kosti. Če otrok zavrača pitje mleka, lahko kalcij nadomestimo z izdelki iz sirotke in drugimi mlečnimi izdelki, kot so skuta, jogurt, kislo mleko in pinjenec ter siri, kot sta gauda in edamec.

Vir: brošura Zdrava otroška prehrana

Nove študije kažejo o debelosti naših otrok že v vrtčevskih letih. Študija je pokazala, da skoraj 40 odstotkov otrok v vrtcu previsok indeks telesne mase, kar je za 25 odstotkov več kot pred dvajsetimi leti. Ta študija potrjuje tisto, kar so ljudje že sami opazili: Pojavnosti debelosti se povečuje, ker vsi postajajo težji. Iz zdravstvenih razlogov je pomembno, da je otrokova telesna masa pod nadzorom. Debeli otroci ponavadi postanejo debeli odrasli, ki imajo večje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak, povišan holesterol in ateroskleroze.

Vir: HealthDay

Ob svetovnem dnevu hrane, ki je bil 16. oktobra, strokovnjaki poudarjajo, da prehranske navade Slovencev niso dobre. Predvsem smo premalo pozorni na kvalitetno prehrano naših otrok in mladostnikov. Otroci namreč uživajo premalo sadja in zelenjave. Prepogosto in predvsem pa radi uživajo energijsko goste jedi, prigrizke in sladkane pijače. Poleg tega še vedno zaužijemo preveč soli in maščob, in premalo sadja ter zelenjave.

Vir: SURS

Tako odrasli kot otroci zaužijemo s hrano snovi, ki so lahko tudi nevarne našemu zdravju. A ne samo s hrano, že samo ozračje je tako onesnaženo, da nam lahko škoduje, predvsem pa škoduje naša brezbrižnost. Nekateri aditivi za živila so v sodobni pridelavi hrane nujni, saj nas ščitijo pred okužbami in vnosom škodljivih snovi, ki bi lahko nastale v hrani med skladiščenjem. Namesto, da se ves čas obremenjujemo s tem, kaj je v zraku, v hrani, vse premalokrat poskrbimo za uravnoteženo prehrano nas in našega otroka. Prehranjevalne navade, ki jih bo otrok dobil v otroštvu, bo prenesel v odraslo dobo, zato moramo poskrbeti za zdrav način prehranjevanja z veliko sadja in zelenjave, za zadostno število obrokov (ki jih imamo premalo), za količino obroka (ki je prevelik) in za čas, ki ga namenimo hrani in druženju ob hrani. Prehranjevanje nam mora biti v užitek.

 

Tvegano okolje za otroke

Otroci niso pomanjšani odrasli, ampak so zaradi nižje telesne teže in rasti še posebno občutljiva skupina, ki jo je treba obravnavati posebej, saj otroci drugače doživljajo okolje kot mi odrasli. Otroci se plazijo, ga sprejemajo z rokami in usti, vse nesejo v usta, vse poskušajo in tipajo, čutijo … delujejo z vsemi čutili. In ravno zato na njih v okolju prežijo številne nevarnosti; od zraka, ki ga dihajo, do zemlje (npr. peskovniki), na kateri se igrajo, pa vse do igrač, ki jih nesejo v usta (iz njih se ob slinjenju lahko izločajo snovi, ki so zdravju nevarne, ali ker se iz njih izločijo majhni delčki, ki jih otroci lahko pogoltnejo in se zadušijo). Majhni otroci glede na svojo telesno težo pojedo velike količine hrane in so zato določenim neželenim onesnaževalcem, kot so težke kovine, pesticidi, ostanki antibiotikov v mesu itd., veliko bolj izpostavljeni. Splošno priporočilo: bodite pozorni na to, kakšno hrano kupujete, berite oznake na embalaži, poskrbite za sezonsko, čim bolj mešano in čim manj predelano hrano.

 

Vpliv kovin na zdravje otrok

Včasih so omenjali težke kovine, danes jim rečemo le še kovine. Med njimi so svinec, kadmij, živo srebro in arzen. To so snovi, ki v živila prehajajo iz okolja. Okolje je ponekod onesnaženo s svincem (tudi v Sloveniji), kadmija je več v okolici  industrijskih središč, živo srebro se izpira s površine v morje in preko morskih organizmov prehaja v prehranjevalno verigo, arzen pa je znan okoljski onesnaževalec. Teh snovi se že dalj časa zavedamo, vemo, da so v okolju, zato se jih v hrani redno spremlja in nadzoruje ter ukrepa, če je potrebno. Izpostavljenost ljudem mora biti čim nižja. Ne moremo natančno določiti, v katerih živilih lahko najdemo težke kovine, ker je odvisno tudi od okolja, kjer so živila pridelana. Za živo srebro vemo, da ga dobimo z morsko hrano (školjke in mastne ribe). Zato je priporočilo Urške Blaznik, univ. dipl. kem, spec. san. kem., z Inštituta za varovanje zdravja RS, da so za otroke školjke, morske alge in gobe manj primerne. Uživanje večjih mastnih morskih rib, kot npr. tuna, pa naj bo omejeno na enkrat tedensko.

Uživanje vitaminskih pripravkov – prehranskih dopolnil za otroke

Otroci, razen redkih izjem, ki naj jih obravnava izbrani družinski zdravnik oziroma pediater, ne potrebujejo posebnih vitaminskih dodatkov oziroma prehranskih dopolnil, če je njihova hrana pestra in bogata s sadjem in zelenjavo. Vitamini in minerali v svežem sadju in zelenjavi so bolj izkoristljivi, so v najboljših kombinacijah in v najbolj primernih odmerkih. Če se že odločite za uporabo prehranskih dopolnil, jih kupujte v lekarni, saj so proizvajalci različni, prav tako kakovost. Odsvetujemo nakup preko spleta.

Škodljivost energijskih pijač

Še manj kot vitaminski pripravki pa so za otroke primerne energijske pijače, ker ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo koristno za otroka. Vsebujejo pa kofein in nekatere aminokisline, ki jih otrok ne potrebuje. Otrok mora imeti že sam po sebi zadosti energije, ki jo obnavlja s počitkom in spanjem. Kofein je psihoaktivna substanca, ki je nevarna za nizko telesno težo in lahko vpliva na psihomotorično delovanje (tresenje, drhtenje, slaba koordinacija, nervoza, tesnoba) in na srčno mišico (povišan srčni utrip, motnje v srčnem ritmu). 

 

Prekomerno vnašanje soli

Po zadnjih podatkih prehranskih raziskav predelana hrana v večini vsebuje prekomerne količine soli, ki pa je sicer pomembna za normalno delovanje organizma. Prva hrana, zelenjava, ki jo otrok dobi, naj bo nesoljena, saj se okusa soljene hrane kaj hitro navadimo. Poleg tega že pripravljene hrane na mizi ne dosoljujmo, med pripravo jo solimo le toliko, da nam ustreza njen okus, ki ga bolj zdravo spreminjamo tudi z različnimi zelišči in začimbami. Največji vir vnosa soli so mesni izdelki, ki so tudi sicer manj primerni za otroka, in kruh. Daljše obdobje uživanja preveč soljene hrane ima lahko resne posledice za zdravje: visok krvni pritisk, debelost, tudi nekatere oblike raka in diabetes.

 

Vsebina: Mojca Buh

Urška Blaznik, univ. dipl. kem, spec. san. kem., Inštitut za varovanje zdravja RS