Če vidimo, da se je otrok nenadoma onesvestil, da negibno leži, da je poškodovan ali da ne diha, moramo k njemu varno pristopiti in preveriti njegovo odzivnost. Če je treba, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja. Če je prisoten samo en očividec, za laike velja, da so smernice temeljnih postopkov oživljanja otroka podobne kot pri oživljanju odraslega, vendar s poudarkom, da damo otroku najprej 5 rešilnih vdihov, nato 1 minuto izvajamo masažo prsnega koša in dajanje vdihov, šele potem kličemo 112. V kolikor je očividcev več, eden takoj pokliče pomoč na 112, drugi pa izvaja temeljne postopke oživljanja.
Algoritem temeljnih postopkov oživljanja pri otrocih
- VAREN PRISTOP – Pristopi previdno, bodi pozoren na nevarnosti.
- PREVERI ODZIVNOST – Ali si dobro? Me slišiš? Stresemo roko.
- KLIC NA POMOČ – Vzklik morebitnim očividcem, nekdo naj odide po AED (avtomatski zunanji defibrilator).
- SPROSTIMO DIHALNO POT
Slika 1. Sprostitev dihalne poti pri dojenčku ali otroku: glava v nevtralnem položaju.
Slika 2. Sprostitev dihalne poti pri otroku: privzdignemo brado (razen ob morebitni poškodbi hrbtenice).
- OCENIMO DIHANJE – Gledamo dvigovanje prsnega koša, poslušamo in čutimo dihanje.
Slika 3. Ocena dihanja.
- 5 VPIHOV – Usta na nos in usta, usta na usta.
- ZNAKI ŽIVLJENJA? Če so prisotni, obrnemo otroka na bok, sicer nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja.
- ZAČNEMO Z OŽIVLJANJEM – Vedno na ravni in trdi podlagi.
- 30 VTISOV PRSNEGA KOŠA, 2 VPIHA: 1 MINUTO
Masažo prsnega koša pri dojenčkih, ko oživlja laik, izvajamo z dvema prstoma, ki ju vtiskamo v prsni koš nad spodnjim delom prsnice. Globina vtisov je približno ena tretjina globine prsnega koša.
Slika 4. Masaža prsnega koša pri otrocih. Pri otrocih izvajamo masažo z eno roko, ki jo držimo iztegnjeno v komolcu, pri večjih otrocih lahko masiramo z obema rokama. Globina vtisov je vsaj eno tretjino globine prsnega koša.
Vtise izvajamo s frekvenco od 100 do 120 vtisov na minuto.
- KLIC NA 112
- NADALJEVANJE OŽIVLJANJA 30 : 2
Nadaljujemo, dokler ne pride ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) ali otrok začne dihati ali se premakne ali dokler nismo sami fizično tako utrujeni, da ne zmoremo več izvajati temeljnih postopkov oživljanja. Če je očividcev več, naj se v izvajanju temeljnih postopkov oživljanja večkrat zamenjajo, saj je to izvajanje zelo utrudljivo.
Vsebina: Špela Baznik, dr. med., specializantka urgentne medicine, SNMP, ZD Ljubljana
Hvala tudi 12-letni deklici Nini Grobelšek, ki je sodelovala pri fotografiranju in mag. Renati Rajapakse, dr. med., spec. druž. med. predstojnici SNMP, ZD.
