Krvavitev je izguba krvi iz žil ali srca navzven (zunanja krvavitev) ali v telesne votline ali tkiva (notranja krvavitev). Glede na krvavečo žilo delimo krvavitve na arterijske, venske in kapilarne. Najnevarnejša je arterijska krvavitev, saj lahko otrok v kratkem času izgubi veliko krvi. Pri arterijski krvavitvi je kri svetlo rdeče barve in lahko brizga hkrati z utripanjem srca. Pri venski krvavitvi je kri temnejše barve in ponavadi ne brizga, če je krvavitev obsežna, pa je lahko prav tako kot arterijska življenje ogrožajoča.
Pri veliki izgubi krvi nastopijo simptomi in znaki šoka. Otroka lahko sili na bruhanje, je žejen, megli se mu pred očmi, šumi mu v ušesih in/ali ima občutek, da bo omedlel. Otrok je bled, koža je hladna, znojna, lahko diha hitro, pulz je slabo tipen in zelo hiter. Če je otrok poškodovan in je prišlo do hude zunanje krvavitve, k njemu varno pristopimo in poskusimo zaustaviti krvavitev, nato pokličemo na pomoč ekipo nujne medicinske pomoči.
Na manjšo rano pritisnemo s sterilno kompreso (če jo imamo). Ob hujši krvavitvi naredimo kompresijsko obvezo – na sterilno kompreso položimo zvit povoj in močno povijemo. Če otrok krvavi iz okončine, če se krvavitev ne ustavi kljub kompresijski obvezi, pritisnemo na arterijo nad mestom poškodbe. Zapomnimo si uro, ko smo začeli pritiskati na žilo. V primeru najhujših poškodb, kot so amputacija ali hude zmečkanine uda, naredimo prevezo uda. Prav tako si zapomnimo točno uro preveze uda.
Slika 1. Sterilna kompresa.
Slika 2. Kompresijska obveza.
Slika 3. Pritisk na arterijo na okončinah nad mestom poškodbe. Prikazan je pritisk na arterijo v komolčni jamici. Pritisk lahko izvedemo tudi nad arterijami na nadlahti, v pazduhi, na goleni, v kolenski jamici, v dimljah.
Vsebina: Špela Baznik, dr. med., specializantka urgentne medicine, SNMP, ZD Ljubljana
