Napaka
  • JUser::_load: Unable to load user with id: 95
Nahajate se na:Naslovnica»Otrok»Razvoj otroka»Razvoj otrokove risbe»Razvoj otroške risbe

Razvoj otroške risbe

Ocenite ta prispevek
(15 ocen)

Razvoj otroške risbe je tesno povezan z razvojem otrokovega mišljenja, govora, socialnim in čustvenim razvojem. Pri otroku je potreba po risanju razvita toliko, kakor potreba po igri, gibanju in govoru. Risanje je  nekakšna igra odkrivanja sveta in sebe, pri kateri so otroci z vsega sveta izjemno in enkratno ustvarjalni. V risbah otrok zmore vse, kar hoče, uporablja veliko domišljije in prav zaradi tega odrasli včasih težko razumejo sporočilo risbe.

Razvojne stopnje otroške risbe

1) Prva stopnja (do 2,5 let) je čečkanje, ki je drobna gibalna dejavnost, motorična igra, pri kateri otrok pušča na podlagi določene sledi (črte, pike). Razvojno otrok najprej riše krožne črte, ki so simbol za različne oblike, npr. ljudi, živali, predmete, ki jih otrok na tej stopnji poimenuje naknadno. Z vodoravnimi črtami označuje širjenje v prostoru oz. prostranost, vodoravnost, medtem ko z navpičnimi črtami običajno izraža gibanje navzgor ali v globino. Poševne črte predstavljajo prehod iz navpične v vodoravno smer in označujejo tudi gibanje, kasneje pa so predvsem simbol neravnotežja, padanja, negotovosti.

2) Druga stopnja je  predshematski ali intelektualni realizem (tudi simbolna stopnja) (do 6. leta). Otrok s shemami, ki so lahko za iste stvari različne, riše to, kar o predmetih ve (npr. kolo vozi, v trebuhu je dojenček ...). Simbolna stopnja risanja pomeni, da otrok uporablja različne črte in oblike, ki jih riše, kot nosilce pomena oz. simbole. Prehod med stopnjo čečkanja in simbolno stopnjo risanja označuje otrokovo vedenje.

3) Tretja stopnja je shematska stopnja ali vizualni realizem (do približno 9. leta), ki je način shematskega risanja, pri katerem otrok v veliki meri opira na to, kar pri predmetih, osebah, živalih vidi in jih zato poskuša tudi čim bolj primerljivo narisati.

Najpogostejše barve, ki jih otroci uporabljajootroka_risba

Na splošno avtorji, ki se ukvarjajo s preučevanjem otrokove risbe, navajajo, da se mlajši otroci pri uporabi barv ne ozirajo na njihovo realistično vrednost. S starostjo pa poteka razvoj uporabe barv v smeri večjega realizma. Ko postane risba pomembna z vidika reprezentacije, mlajši otroci običajno naključno izberejo eno barvo, s katero poskušajo narisati prepoznavne oblike in figure. Zanje je še vedno pomembno prikazovanje oblik in ne barv. Pri petletnikih pa postane uporaba barv bolj odvisna od teme risanja, zato je tendenca k vse večjemu upoštevanju pravila, da imajo barve določen pomen oz. predpostavno vrednost. Tako barve začnejo sodoločati pomen oblik in s tem dajejo podporo prostorskemu vidiku razporejanja različnih elementov v risbi.

Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja, pravi: »Barv realistično praviloma zelo pogosto še ne uporabljajo vsaj tja do 5. leta, ker jim posnemanje realnosti ni ključnega pomena pri likovnem izražanju. Npr. sonce bodo narisali, četudi nimajo rumene barve, če so se odločili, da ga bodo imeli na risbi. Trava je lahko modra, ker jim je pomembno to, da se otroci igrajo na travi in "se imajo fino" in ne to, ali so barve "pravilne", ali je razporeditev v prostoru ustrezna in pravilna in ali so pravilna razmerja med liki (velikost, prikrivanja ...) itn.«

Kaj otroci najpogosteje rišejo?

»Otroci najpogosteje rišejo človeka, relativno pogosto tudi naravo (sonce, rože, drevesa, oblake ...), hiše in vozila. Širše teme so zelo različne in so v veliki meri povezane z otrokovimi izkušnjami, ki nanj naredijo močan čustveni vtis (pozitivni ali negativni). Npr. ko pride otrok od zdravnika, riše zdravnika (se tudi igra zdravnika), ko vidi, kako se otroci pozimi sankajo, riše hrib s sankači, ko pride s travnika, riše rože ... Ne smemo pozabiti, da je za predšolskega otroka likovni izraz eden od jezikov, torej otrok z njim sporoči svoja počutja, vedenja (kaj je videl, kaj si je zapomnil), želje ...« pravi ga. Marjanovič Umek.

Otroci s celega sveta se v svojih risbah izražajo enako, razlike so le v motivih, ki so odvisni od okolja, v katerem živijo. Tako na primer severnjaški otroci rišejo zasnežene pokrajine, severne jelene in medvede, otroci z našega podeželja gozdove in domače živali, afriški otroci pa pesek, slone, žirafe itn.

Če so zadovoljene otrokove potrebe po varnosti, dotiku, ljubezni in upoštevanju, so tudi njegove risbe polne živahnih barv in igrivosti. Tak otrok skoraj v vsaki risbi riše sonce in uporabi skoraj ves risalni prostor na papirju. Posebej rad poudari predmete in ljudi, ki jih ima rad, zato jih nariše na veliko ali posebno pobarva. Od teh pa se razlikujejo risbe otrok, ki so na kakršen koli način ločeni od staršev. V njih otroci izražajo različne stiske in želje ter kako doživljajo čustvene odnose v okolju. Otroci v bolnišnici na primer pogosto narišejo zdravnika zelo majhnega, injekcijsko iglo v njegovi roki pa zelo veliko. Medicinsko sestro upodobijo z velikimi usti, steklenico z zdravili pa večjo kot njo samo.

S čim najraje rišejo otroci? (izraženo v %)

Starost (leta) Svinčnik Barvice
3 60 20
4 43 29
5 21 64

Ga. Marjanovič Umek na podlagi svojih izkušenj pravi naslednje: »Malček in predšolski otrok uporabljata za risanje različne materiale, voščenke, kredo, svinčnik, barvne svinčnike, vodenke. Vse uporabljajo radi, če imajo na razpolago, sicer pa jim to ni najbolj pomembno.«

Ali lahko preko risbe ugotovimo kakšno je čustveno in intelektualno stanje našega otroka?

Strokovno mnenje gospe Marjanovič Umek: »Otroške risbe se v psihologiji ne uporabljajo (tudi ne pri starejših otrocih) kot samostojna tehnika za ocenjevanje otrokovih intelektualnih zmožnosti ali čustvenih značilnosti. V otroških risbah je preveč naključij in učinkov trenutnega čustvenega stanja ali informacij iz okolja, da bi smeli sklepati, da npr. relativno "veliko rdeče barve" na otrokovi risbi pomeni npr. jezo; ali različno veliko narisani družinski člani tudi otrokovo percepcijo pomena posameznih figur. Tozadevne interpretacije bi bile čista špekulacija. V klinično diagnostične namene se uporablja posamezne standarizirane preizkuse risanja (npr. risanje družine, risanje drevesa), ki pa potekajo po standardnih navodilih in postopku in zahtevajo na koncu strokovno (psihološko) interpretacijo.«

Viri: Marjanovič Umek in M. Zupančič. Razvojna psihologija; Martina Kofol. Značilnosti otroške risbe (maturitetna seminarska naloga psihologije).

Primeri otroških risb:

Krožne čačke

krone_ake    krone_ake_2

 

Kombiniranje različnih črt

kombiniranje_razlinih_rt_1  kombiniranje_razlinih_rt

Intelektualni realizem

intelektualni_realizemintelektualni_realizem_1

 

Vizualni realizem

vizualni_realizem

 

 Viri primerov otroških risb: Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (2001). Otroška risba. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija: Izbrane teme (str. 86 – 108). Ljubljana: Oddelek za psihologijo FF.  Marjanovič Umek, L. (2004). Razvoj otroške risbe. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 394 – 406). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Interno gradivo za vaje pri predmetu Razvojna psihologija I.

Vsebina: prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Maja Žogan

5 komentarji

  • Komentirajte še vi Mojca Buh Sreda, 23 November 2011 18:01 Sončnica85

    Pri nas je sedaj začela risati atija in luno. Luna bi kar bila, ati pa je ena črta:).

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
  • Komentirajte še vi Ciklama M Sreda, 23 November 2011 10:59 Ciklama M

    Otrokoma pomagam pri risanju, recimo usmerjam... tako da čačke recimo nekaj že so, pa samo tamal ve kaj :)
    Imam pa dva, eden je 2, drugi 3,5 star, tako da večji že nekoliko bol ve kaj dela :) So pa bolj popularne pobarvanke, ker je prazen list kar dolgočasen; se jih pa tudi kar pokraca vsepovprek, res hecno :)

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
  • Komentirajte še vi Mojca Buh Sreda, 16 November 2011 17:58 Sončnica85

    Pri nas smo stari dve leti, pa razen lune ni nič aktulano, čičke čačke rišemo.

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
  • Komentirajte še vi Valerija Brunčič Sreda, 16 November 2011 08:45 valerysara

    naš sploh noče risat,zato tudi ne zna nič narisat, same čačke dela, oz. reče mi lej sončka sem narisal pa je samo krog ni pa žarkov, on bi rad da bi mu jaz risala sam pa noče, star pa je tri leta in devet mesecev, tak da bi skoraj moral že znat kaj sam narisat

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
  • Komentirajte še vi Ana Buh Torek, 08 November 2011 05:42 Žabica

    Ali vašemu otroku pomagate pri risanju, in mu poveste kaj naj nariše, ali ga pustite, da riše po svoje?

    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.


Prijavi se za objavo komentarjev!



Mladinski mediji © 2010-2011. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani: Modra Ideja