Nahajate se na:Naslovnica»Nosečnost»Nosečnost»Spremljanje nosečnosti z ultrazvokom»Spremljanje nosečnosti z ultrazvokom

Spremljanje nosečnosti z ultrazvokom

Ocenite ta prispevek
(18 ocen)

V prvi tretjini je pomemben razvoj osnov vseh sistemov, na plod škodljivi dejavniki najbolj intenzivno delujejo in prav zato začetku namenjamo največ pozornosti. Določi se predvideni datum poroda in v 12. tednu nosečnosti z meritvijo nuhalne svetline oceni, ali je plod morda kromosomsko spremenjen.

Druga tretjina je pomembna za dokončno oceno vseh plodovih organskih sistemov, še posebno srca. Morfološki pregled ploda večinoma dokončno potrdi, da so obeti za rojstvo zdravega otroka visoki.

Tretja oziroma zadnja tretjina je pomembna za sledenje plodovega stanja, oceno plodove rasti in morebitnega zaostajanja v razvoju. Od tega je tudi odvisno, ali je potrebno roditi predčasno. Plod se torej razvija in raste. Ultrazvok te spremembe lepo prikaže, obenem pa lahko dovolj zgodaj opozori na morebitne težave.

Ultrazvok je v veliko pomoč pri spremljanju rasti in razvoja ploda ter pri razjasnitvi najrazličnejših težav v nosečnosti. Plod lahko opazujemo dvodimenzionalno statično (2D slike) ali v gibanju (2D film). Novejši ultrazvoki prikažejo tridimenzionalno sliko ploda (3D slika), plod pa lahko tridimenzionalno opazujemo tudi v gibanju (4D UZ).

V zdravi nosečnosti naredi ginekolog dve UZ preiskavi ploda, za natančnejše vodenje pa so priporočljive še dodatne štiri preiskave.


Osnovni preiskavi sta prvi ultrazvočni pregled za potrditev nosečnosti in določitev predvidenega datuma poroda. Običajno se ga izvede med 8. in 12. tednom. Druga preiskava je morfološka ocena ploda, ki se običajno izvede okoli 20 tedna.

Za natančnejša strokovna priporočila pa so priporočene dodatne preiskave za zelo natančno vodenje nosečnosti, vendar s strani obveznega in dodatnega zavarovanja s strani ZZZS žal niso plačane. Vse ultrazvočne preiskave:

V 1/3 nosečnosti:

1. potrditev nosečnosti in določitev predvidenega datuma poroda  v 8. do.12. tednu

2. nuhalna svetlina z oceno tveganja za Downov sindrom v 12. do 14. tednu in zgodnja morfologija ploda

V 2/3 nosečnosti:

3. natančna morfologija ploda, ocena plodove rasti in gestacijske starosti, pregled posteljice, popkovnice in plodovnice, ocena pretokov za oceno morebitnega zastoja rasti ploda v tretjem trimesečju

4. meritev dolžine materničnega vratu za oceno prezgodnjega poroda

5. 3D/4D specialistična ocena ploda s prikazom obraza ali notranjih struktur
 

V 3/3 nosečnosti:

6. rast ploda in ocena plodovega stanja z merjenjem pretokov

Prvo trimesečje

»Želiva si otročička,« so želje večine mladih parov. Vendar se  približno 15 odstotkov vseh sooči z nezmožnostjo oploditve. Poznamo vzroke na strani ženske, kot so nepravilnosti maternice, hormonskega neskladja, različnih obolenj, ki sovpadajo z nepravilnostmi v menstruacijskem ciklusu in motnjah ovulacije, moški lahko nosijo posledice prirojenih nepravilnosti, prebolelih bolezni v otroštvu, slabega semena ali prebolelih rakavih obolenj testisov. Določenega deleža neplodnosti nikoli ne uspemo pojasniti.

Sliki prikazujeta prirojeno nepravilnost maternice, ki je lahko vzrok neplodnosti. To je dvoroga maternica. 3D prikaz odkrije namesto enotne, prostorne maternične votline, v kateri se plod lahko razvija do polne zrelosti in povprečne teže okoli 3400 g, dva rogova in eden maternični vrat. Ženska s tako nepravilnostjo sicer lahko zanosi, vendar redkeje. Plod se razvija v enem od rogov in večinoma beležimo prezgodnji porod z manjšo porodno težo. Del maternice se namreč težje širi, prekrvavitev je slabša in taka nosečnica nosi večje tveganje za zaplete do poroda.


Prva ultrazvočna preiskava
se po navadi opravi okoli 8. tedna nosečnosti, ko se lahko tudi jasno zazna plodove srčne utripe. Ugotoviti je potrebno, ali plod raste v maternici, ali se morda razvija mnogo plodna nosečnost, ali je plod živ. Običajno takrat določimo predvideni datum poroda.


9 tedenski plod v tehniki 3D/4D
: Dobro so vidne tako rokice kot nogice, sprednja trebušna stena pa se bo počasi zapirala. Vanjo se ugreza popkovnica, ki bo skrbela za dotok hrane preko posteljice. Plod živahno giba in posebej izurjeni zdravniki lahko že prepoznajo začetne osnove razvijajočih se lobanjskih struktur.

Takole je videti mali plod v svoji razvijajoči se gestacijski vrečki. Dobro so vidni glavica, popkovnica in ob plodu rumenjakova vrečka, ki v začetku nosečnosti, dokler posteljica še ne deluje popolno, oskrbuje plod s hrano za hiter razvoj. Maternične stene so gladke in plodovnice je dovolj, da ima plod  veliko prostora za aktivno gibanje.

Od 11. do 14. tedna nosečnosti se opravlja priporočena UZ preiskava z merjenjem nuhalne svetline.

Nuhalna svetlina
je prostor v zatilju med kožo in mehkimi tkivi, ki pokrivajo hrbtenico. Za večjo zanesljivost napovedi tveganja nosečnici odvzamejo tudi kri za dvojni hormonski test – DHT. Na podlagi širine nuhalne svetline, starosti nosečnice, trajanja nosečnosti in DHT izračunajo individualno tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom ali drugimi redkejšimi kromosomskimi nepravilnostmi. Dodatno se oceni prisotnost nosne kosti, izmeri obrazni kot, analizira krivulje pretoka v srcu in trebuhu in zabeleži prisotnost intracerebralne svetline – IT, s katero se napove pravilen razvoj hrbtenice.


Dolžina plodu
se meri od temena do trtice (angleška okrajšava CRL) in se tako določi trajanje nosečnosti. Datum poroda lahko temelji na podlagi zadnje menstruacije ali se ga določi le na podlagi plodove velikosti.


Nuhalna svetlina
je najpomembnejši kromosomski označevalec za kromosomske nepravilnosti in druga redka stanja, kot so genetski sindromi ali nepravilen razvoj določenih organskih sistemov pri plodu, lahko tudi nepravilnosti srca.
 

Nuhalna svetlina je povečana in plod kaže znake celostne prizadetosti. Po invazivni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ima Downov sindrom. Nosečnost je bila prekinjena.


Nosna kost
je pomemben ultrazvočni pokazatelj kromosomskih nepravilnosti. Okoli 60 odstotkov plodov z Downovim sindromov ima nerazvito ali manj razvito in krajšo nosno kost v prvem trimesečju, saj le ta zakosteni dosti kasneje kot pri zdravih plodovih.


Odsotnost nosne kosti
zelo poveča tveganje tudi za druge kromosomske nepravilnosti. Le okoli 3 odstotke kromosomsko normalnih plodov nima vidne nosne kosti, zato je takrat večinoma potrebna invazivna preiskava.
 

Obrazni kot je pomemben dodatni označevalec za Downov sindrom. Obraz je takrat oblikovan drugače, saj je zgornja čeljustnica pomaknjena nekoliko navzad. Ko izmerimo kot med zgornjim robom čeljustnice in čelnim delom lobanje, je kot pretirano širok. Takrat se tveganje seveda poveča.


Prisotnost
intracerebralne svetline – IT je pomembna za napoved pravilnega razvoja hrbtenice. Slovenske nosečnice pridno uživajo folno kislino že 6 tednov pred zanositvijo in v prvih tednih do konca prvega trimesečja. Na ta način se število nosečnosti z nepravilnostmi hrbtenice razpolovi.

Zgodnja morfologija ploda je dodatna ocena razvijajočega se bitjeca. Plod v teh tednih tehta le okoli 20 gramov, vendar se ga z dobrim UZ aparatom lahko zelo natančno pregleda. Oceni se vse organske sisteme, ki so v tem času vidni. Sliki prikazujeta prečni pregled skozi glavico, osnovno strukturo srca in plodov srčni utrip, ki v tem času znaša med 145 in 180 udarcev v minuti.

Sistematično se pregleda glavico, hrbtenico, srce, sprednjo trebušno steno, trebušno prepono, želodec, mehur, obe rokici in obe nogici.

Prečni prerez skozi glavico razkrije popolno oblikovano lobanjo brez kostnih defektov, osrednjo pregrado, ki ločuje obe možganski hemisferi in horiodina pleksusa, strukturi, ki izločata možgansko tekočino.

Osnovna struktura srca s pogledom na štiri kamrice (angleško FCW) je že dobro vidna.

Srčni utrip lahko nakazuje tveganje za trisomiji 18 in 13 kromosoma, drugi najpogostejši kromosomski nepravilnosti pri človeku. Kadar je izjemno visok, običajno preko 185 udarcev na minuto, se tveganje poviša.

Velikokrat lahko v teh tednih že napovemo spol plodu. Na sliki je mamici z vsemi dobro vidnimi petimi prsti desne roke pomahal – deček.

Kaj pa obnašanje ploda in gibalni vzorci?
3D/4D tehnikami in različnimi načini prikaza se natančno oceni pravilno gibanje in se opazuje, kakšna je videti plodova zunanjost in njegovo bivanje v maternici, maternična votlina, posteljica in povezava popkovnice med njo in plodom. Starši se s tem pregledom tudi psihološko začnejo navezovati na svojega bodočega otroka. Dokazano je, da vizualizacija živega ploda močno vpliva na čustva bodočih staršev.

V zgodnji nosečnosti se mora tudi oceniti, ali sta dvojčka identična ali neidentična, laično povedano, ali sta enojajčna dvojčka ali dvojajčna. Slika prikazuje dvojajčna dvojčka z nizkim tveganjem za kromosomske nepravilnosti. Nosečnica se mora pri enojajčnih dvojčkih voditi do poroda v porodnišnici, saj je možno več zapletov v primerjavi z neidentičnimi dvojčki. Pogostnost dvojčkov narašča na račun postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, torej umetne oploditve.

Drugo trimesečje


Četverni hormonski test:
kadar nosečnica zaradi različnih vzrokov v 1. trimesečju ne opravi presejanja za kromosomske nepravilnosti, lahko odda kri za neinvazivni četverni hormonski test (ČHT). Plod se pred tem pregleda, izmeri premer glavice in iz venske krvi nosečnice v laboratoriju izračuna koncentracijo štirih hormonov. Iz koncentracij se izračuna tveganje za kromosomske nepravilnosti, vendar je izvid manj zanesljiv od presejanja z nuhalno svetlino in dvojnim hormonskim testom.

Amniocenteza je preiskava, kjer se sum na kromosomsko nepravilnost stoodstotno potrdi ali ovrže.
 

S tanko iglo se preko trebušne stene odvzame nekaj mililitrov plodovne tekočine, v kateri plavajo odluščene kožne celice ploda. Pod posebnimi pogoji jih gojijo v laboratoriju in po določenem času tudi natančno pregledajo. S takim načinom se ugotavlja strukturne in številčne napake na kromosomih. Obstajajo tudi hitri testi (QPCR in FISH) za izključitev najpogostejših kromosomskih napak pri plodu, izvid je na voljo v dveh dneh.

Morfološka ocena plodu

je v tem obdobju druga najpomembnejša ultrazvočna preiskava, s katero se izmeri dele ploda in sistematično pregleda vse organe: glavico z možganskimi  strukturami, oceno obraza, srce, hrbtenico, trebušno prepono, zaprtost trebušne stene, želodec, ledvici, mehur, vse štiri ude. Ocenjuje se tudi posteljico, plodovnico in lego ploda. Morfologijo ploda se opravlja okoli 20. tedna, najpogosteje med 21. in 24. tednom nosečnosti.


Glavica:
Običajno se izmeri prečni presek in obseg glavice, vendar je potrebno biti v tem obdobju pozoren na dodatne znake za morebiten Downov sindrom. Na sliki vidimo dele možganov, ki so lahko pri kromosomskih nepravilnostih razširjeni. Če nosečnica še nima dokončno potrjenega predvidenega termina poroda, pri oceni starosti upoštevamo poleg prečnega premera in obsega glave še obseg trebuščka in dolžino stegnenice. Za natančnejšo oceno upoštevamo lahko tudi premer malih možganov v zadnji lobanjski kotanji.

zadnji možganski kotanji se izmeri premer malih možganov, cisterno magno in koliko je široka nuhalna svetlina, ki se v tem obdobju imenuje drugače – zatilna brazda. Večina povečanih nuhalnih svetlin iz prvega trimesečja v tem obdobju izgine in to pomeni dobro napoved za razvoj zdravega ploda.


Trebušček
predstavlja temelj za oceno plodove rasti
 
Pri plodovih, ki zaostajajo v rasti, je prav ta del telesa prvi, ki zaostaja za rastjo drugih delov. Meri se obseg in si ogleda tudi trebušno vsebino, želodček, prebavila in prepono. Na sliki vidimo v trebuščku okrogel želodček, ki je videti zaradi vsebnosti črevesne vsebine črn. Plod v maternici izdatno požira plodovnico in jo tudi izloča, ker pa je le ta sterilna, ni nevarnosti, da bi se zastrupil z lastno vsebino.
 

Dolžina stegnenice – femur predstavlja temeljno meritev ploda za oceno teže in rasti. Glede na obliko ali morda prekratko dolžino, moramo biti pozorni na kostna obolenja, morebiten Downov sindrom ali zastoj rasti.

Ob odstopanjih vedno natančno preiščemo tudi vse druge dolge kosti tako rok kot nog.

Obraz predstavlja enega pomembnih delov plodu. Nepravilnosti trdega neba in razpoka zgornje čeljustnice in ust so namreč precej pogosti. Začne se s prikazom profila, ki je temeljni pogled. Pri tem se izmeri nosno kost, ki mora biti večja od 5 mm. Ob sumu na zelo kratko nosno kost se mora v tem času vseeno še vedno pomisliti na morebitno prisotnost Downovega sindroma.


Poleg pogleda na obraz svojega nerojenega otroka, ki krepi čustveno navezanost nosečnice nanj in ugibanj, komu je podoben, je strokovna upravičenost preiskave z novimi tehnikami vsekakor pomembna. Izključi se lahko nepravilnosti razpoka zgornje ustnice, opazuje kako plod požira, kako so položena ušesa, kakšno obliko nosu ima in, ali se čelni šivi glavice pravilno zapirajo. Tako se lahko ponovno natančneje izključi kromosomske nepravilnosti, tudi Downov sindrom, saj vemo, da je obraz takrat drugačen.


Prsni koš:
na prečnem preseku čez prsni koš se ocenijo pljuča, velikost in položaj srca ter njegova struktura. Slika prikazuje presek skozi štiri votline v srcu, vidimo dva preddvora (atrija) in dva prekata (ventrikla) ter dve zaklopki med preddvorom in prekatom. V nekoliko višji prečni ravnini prsnega koša si prikažemo še izstope in križanje obeh velikih žil: aorte iz levega prekata in pljučne arterije iz desnega prekata.

Ob sumu na prirojeno srčno napako se lahko srce preišče tudi z novimi tehnikami 3D/4D. Preiskava STIC natančno opredeli, ali so izstopišča srčnih žil prisotna in pravilno potekajoča. Za preiskavo srca si mora zdravnik vzeti dovolj časa, kajti le pogled na osnovno strukturo je za odkrivanje težjih srčnih napak velikokrat nezadosten.

Ste se že kdaj vprašali, kako velik je podplat plodu v drugem trimesečju? V prvem trimesečju velja, da je dolg skoraj toliko kot stegnenica, potem pa dolge kosti nogice rastejo hitreje. Pri oceni obeh nogic na zgoraj prikazani način se vsekakor izključi morebitno nepravilno oblikovano držo stopala, bodisi navzven, bodisi navznoter.

Potrditev spola: približno polovica bodočih staršev ne želi vedeti plodovega spola in zdravniki željo spoštujejo. Občasno še vedno prihaja do napake pri napovedi, saj se včasih fantkovo spolovilo skrije. Vsekakor je na sliki nedvomno bodoča lepotička, dobro sta vidni obe sramni ustnici.


Dolžina materničnega vratu
se meri v tem obdobju in licencirani zdravniki tudi natančno napovedo, ali nosečnici grozi prezgodnji porod in v kakšnem odstotku. Obenem se lahko pri nižje ležečih posteljicah tudi natančno pogleda, ali je posteljica pred ležeča ali zavzema normalno lego. Če lega posteljice vztraja do poroda zelo blizu notranjega materničnega ustja, torej nizko, je potrebno dokončati nosečnost zelo skrbno, večinoma s carskim rezom. Še posebno moramo biti na krajšanje materničnega vratu pozorni pri dvoplodni nosečnosti.

Tretje trimesečje

To obdobje predstavlja sledenje rasti ploda in oceno stanja ploda. Ponavadi se teža izračuna na podlagi BIPa – prečnega preseka glavice, HC – obsega glavice, AC – obsega trebuha in FL – dolžine stegnenice. Iz danih meritev se oceni telesna teža plodu in se lahko napove tudi  teža plodu ob porodu.  Na težo ploda vpliva več dejavnikov: dedni dejavniki, rasa, družbeno ekonomski status in  posebni pogoji v maternici v primeru, da ima mati morebitno kronično obolenje. O prelahkem plodu za določeno nosečnostno obdobje govorimo, ko je ocenjena telesna teža ploda pod 10. percentilo. O pretežkem plodu govorimo, ko je ocenjena telesna teža večja od 90. percentile.

V tem času se plod intenzivno raste in pridobiva na telesni teži, srce zori in možgani ter pljuča pridobivajo svoje lastnosti, ki so potrebne za življenje izven maminega trebuha. Tudi koža je vse bolj zrela in debelejša, podkožno maščevje je lepo vidno, tako da je obraz v zadnjem obdobju res videti že zelo dobro. Opazujemo lahko nasmehe, grimase, šobice, zehanja ter prve poskuse sesanja, kadar se usta dotaknejo rokice ali nogice. Plod večkrat za kratek čas odpre tudi oko. Dobro zaznava zunanje zvoke, ali se odzove na božanje ali dotikanje trebuha.

Plodovo počutje – stanje  v maternici: pred porodom se večkrat lahko srečamo z bolezenskimi stanji, kot je na primer zastoj rasti, premajhne količine plodovnice ali prirojenih strukturnih napak, ki vplivajo na slabšanje stanja ploda v maternici. Zato je pomembno, da se v primeru težjega obolenja lahko pravočasno odločimo za morebiten prezgodnji porod in s tem reševanje ploda. Plodovo stanje se v zadnjih tednih pred porodom ocenjuje s pomočjo biofizikalnega profila. Oceni se več parametrov: zrelost posteljice, količino plodovnice, pretoke skozi popkovnično arterijo in  dihalne gibe. Po potrebi se posname tudi kardiotokogram. Na sliki je lepo vidna Dopplersko prikazana popkovnica, ki dovaja kri in hrano od posteljice do ploda. Vidna je tudi normalna količina plodovnice.

Slika prikazuje redko družinsko podedovano stanje nepravilnega razvoja želodca. Ko se bo ta otroček rodil, bo z gotovostjo zelo bruhal, saj je del mišice, ki prehaja od želodca naprej v tanko črevo, močno zožen. Verjetno bo potrebna tudi operacija, a glede na izkušnje je večinoma uspešna in kasneje omogoča normalen otrokov razvoj.

Lega plodu bo postala dokončna, večinoma glavična. Približno 3 odstotke nosečnosti se konča z medenično vstavo, a v 38. tednu nosečnosti je še vedno možnost, da v postopku zunanjega obrata, ki ga izvedejo v porodnišnici, plod obrnejo. Načeloma velja, da se nosečnosti z medenično vstavo končajo s carskim rezom. A vseeno je dobro znano, da imata najmanj možnosti za zaplete tako mama kot otrok ravno pri vaginalnem porodu, zato vas poroda naj ne bo strah!

Kako pa se v zadnjem trimesečju razvijajo fantki? Na sliki je jasno viden spol, mošnja in penis. V tem času se v modo spustita oba testisa, kar lahko tudi opazimo pri natančnem pregledu. Proti koncu nosečnosti obraza velikokrat ne moremo ocenjevati ali opazovati, saj je glavica že nizko, a zato plod rad pokaže katerega izmed drugih delov telesa. Vsekakor dovolj dober razlog za nakup modre barve brez najmanjšega dvoma.

Specialistka ginekologije in porodništva, Darija Strah, dr. med., za konec svetuje:

»Spoštovane nosečnice, sedaj je trebušček že tako velik, da ga ne moremo uokviriti v nobeno sliko, kajne? Telo je težko, naš veliki plod se premika počasneje in mnoge nosečnice povedo, da se je glavica pomaknila bolj navzdol. Spanje je slabše, zato pa pričakovanje večje in večje. Vsakodnevni telefoni, če ste prešle predvideni datum poroda? Kar mirno. Popadek, odtekanje vode ali načrtovani porod, vse to je pred našimi vrati. V miru si privoščite še zadnji pomarančni sok v družbi prijateljic, ogled dobrega filma ali obisk gledališča. Za otročička je vendar že vse pripravljeno, mar ne? Drage nosečnice, srečno! Strah pustite pred vrati porodnišnice«.

 

Vsebina: Anja Jurko

Za sodelovanje pri nastajanju članka se zahvaljujemo specialistki ginekologije in porodništva Dariji Strah, dr. med., iz Diagnostičnega centra Strah v Domžalah.



Prijavi se za objavo komentarjev!



Mladinski mediji © 2010-2011. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani: Modra Ideja