Nahajate se na:Naslovnica»Nosečnost»Nosečnost»Alkohol, kajenje in prepovedane droge»Nosečnost in prepovedane droge

Nosečnost in prepovedane droge

Ocenite ta prispevek
(76 ocen)

Droga je naravno ali umetno pridobljeno kemično sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinkov vpliva na delovanje možganov in preko teh na naše telo (npr. težave z ravnotežjem in koordinacijo). So psihoaktivne snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov: spremenijo zaznavanje, mišljenje, počutje, zavest in vedenje.

 

precrtana_cigaretaMed najbolj poznanimi psihoaktivnimi snovmi so:

  • kofein – najdemo ga v kavi, čaju, čokoladi, raznih kolah in drugih brezalkoholnih pijačah,
  • tobak,
  • alkohol,
  • hlapljive snovi – inhalanti (hlapi tekočih snovi, ki hlapijo na sobni temperaturi, aerosolov (npr. lak za lase) ali plinov (butan); najpogosteje gre za organska topila, npr. lepila, barve, razredčila, čistila ..., ali inhalacijski anestetik, npr. eter, N2O; vdihavanje visokih koncentracij ali dlje časa je lahko smrtno nevarno, zadušitev ali odpoved srca lahko nastopita v nekaj minutah;
  • psihotropna zdravila na recept: problematične so  predvsem zlorabe zdravil, ki jih osebe prejemajo brez zdravniškega nadzora (izposodijo od sorodnikov, prijateljev, znancev ali kupijo na črnem trgu ali jemljejo v večjih količinah ali večkrat, kot jim je predpisano); sem najpogosteje spadajo barbiturati in benzodiazepini oziroma uspavala (hipnotiki) in pomirjevala (anksiolitiki), pa tudi analgetiki (zdravila za lajšanje bolečin) in narkotiki (zdravila za zdravljenje odvisnosti od heroina).

 

Prepovedane droge:

Obstajajo različne razvrstitve drog, od bolj strokovnih do povsem laičnih, med slednjimi je najbolj razširjena delitev na mehke in trde droge. Vse bolj je v splošni uporabi razvrstitev, na katero se sklicujeta tudi Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in ki pozna štiri glavne skupine:

  1. Depresorji centralnega živčnega sistema: upočasnijo delovanje centralnega živčnega sistema (npr. morfij je glavna učinkovina v opijevem maku, s kemičnim postopkom pa se spremeni v heroin, ki povzroča močno odvisnost, tako duševno kot telesno. Heroin ima učinke, kot so lajšanje bolečin, pomiritev, blažitev tesnobe. Ob zastrupitvi s heroinom nastopijo slabost, bruhanje, motnje zavesti, motnje dihanja, koma in tudi smrt. Dolgotrajno uporabo heroina spremlja vrsta zdravstvenih posledic, med drugimi občutna izguba telesne teže, motnjeapetita; pri intravenoznem vbrizgavanju droge lahko pride do poškodb žil in kože ter okužb, kot npr. z virusom HIV ter hepatitisom B in C. Pri odvisni osebi ob prekinitvi uporabe heroina nastopi abstinenčni sindrom (krči, tresenje, potenje, mrzlica, prebavne motnje, tesnoba ...).
  2. Stimulansi centralnega živčnega sistema: delovanje centralnega živčnega sistema pospešijo (npr. kokain, močno zasvojilo, poživilo, ki poveča budnost, zmanjša občutek utrujenosti, poveča motorično aktivnost in zmanjša tek; kokain nevarno učinkuje na srčno-žilni sistem: pospeši bitje srca, skrči žile in zviša krvni tlak. Kokainu v prahu dodajajo druge snovi, če se odvzame solna kislina, nastane tako imenovani »crack«, ki ima obliko drobcev precrtane_tabletebelega kamna. Dolgotrajna uporaba kokaina ima vrsto zdravstvenih posledic, poleg teh pa njuhanje kokaina povzroča poškodbe nosnih tkiv, kajenje povzroča respiratorne težave, injiciranje pa poškodbe žil in okužbe. Ekstazi deluje kot stimulans (poživilo) z blagim halucinogenim učinkom. Povzroča evforijo, občutek povečane energije, poveča se aktivnost in posameznik lažje navezuje stike. Slabe strani uporabe ekstazija so lahko: dehidracija, vrtoglavica, izčrpanost, povišana telesna temperatura, poškodbe jeter in ledvic, vročinska kap in celo smrt. Dolgoročne posledice uporabe ekstazija se kažejo kot poškodbe dela možganov z motnjami spomina, razpoloženja in mišljenja. Amfetamini (speed) imajo podobne učinke in posledice kot kokain in ekstazi.
  3. Halucinogene droge povzročajo motnje zaznavanja (npr. LSD, ki povzroča vidne halucinacije ali privide).
  4. Kanabis je termin, s katerim označujemo različne psihoaktivne pripravke, predvsem ženskega dela rastline Cannabis sativa. Rastlina kanabis (marihuana je pripravek iz suhih cvetočih vršičkov in listja požete rastline in le ta pri obeh spolih zmanjšuje plodnost) in smola kanabis (hašiš je suha smola kanabis in stlačeni cvetovi) sta najbolj pogosti obliki uporabe prepovedane droge v Evropi. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo še motnje zaznavanja in depersonalizacija. Kanabis vpliva na: spomin, sposobnost učenja (asociativni procesi), psihomotorne sposobnosti (pisanje, testi za motorno koordinacijo, operativne naloge različnega tipa), občutek zaznavanja časa.

 

V preteklosti je dolgo veljalo prepričanje, da posteljica v celoti varuje zarodek pred škodljivimi snovmi. Danes je dokazano, da temu ni tako.

 

Droge, ki jih zaužije noseča mati zaužije tudi njen otrok. Droge prehajajo na zarodek neposredno preko posteljice pa tudi posredno preko krvnega obtoka (maternica-posteljica). Skoraj vse snovi, ki jih zaužije noseča mati prehajajo na nek način v posteljico, razen če so spremenjene zaradi presnove. Zmožnost prehoda snovi v posteljico je odvisna od različnih dejavnikov: koncentracije snovi v krvnem obtoku matere, načina kako je bila snov vnešena v telo (pri vbrizgavanju droge v žilo je koncentracija, ki doseže plod višja kot v primeru, če noseča mati drogo poje ali popije). Pogostost in intenzivnost negativnih posledic pri zarodku ni odvisna samo od koncentracije (odmerka) snovi v plodu temveč tudi od prekrvavljenosti pomembnih sistemov in organov (npr.centralni živčni sistem, jetra, ledvice). Pogosto je koncentracija drog in drugih zdravil v zarodku bistveno višja kot v krvi noseče matere, ker zarodek ni zmožen razgraditi drog na enak način kot odrasla oseba, poleg tega ostane koncentracija drog v njegovi krvi visoka dlje časa s posledično večjimi toksičnimi učinki in posledicami. Še posebej so občutljivi na učinke drog zarodek in nedonošenčki.

 

Posledice uporabe prepovedanih drog med nosečnostjo še niso povsem in v celoti raziskane, saj na izide ocenjevanje vseh negativnih posledic vplivajo tudi drugi dejavniki kot so npr. prehranjevalne navade, socialnoekonomski status, zanemarjanje in zloraba, ki lahko otežujejo oceno posledic uporabe drog v nosečnosti. Kljub navedenemu kvalitetno starševstvo in ustrezno družinsko okolje lahko deloma omilijo posledice.

 

Ukrepi za prenehanje uporabe prepovedanih drog

Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo v  ustrezne strokovne službe.

 

mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZD Izola



Prijavi se za objavo komentarjev!



Mladinski mediji © 2010-2011. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani: Modra Ideja