Nahajate se na:Naslovnica»Nosečnost»Nosečnost»Alkohol, kajenje in prepovedane droge»Nosečnost in prepovedane droge

Nosečnost in prepovedane droge

Ocenite ta prispevek
(73 ocen)

Droga je naravno ali umetno pridobljeno kemično sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinkov vpliva na delovanje možganov in preko teh na naše telo (npr. težave z ravnotežjem in koordinacijo). So psihoaktivne snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov: spremenijo zaznavanje, mišljenje, počutje, zavest in vedenje.

V času nosečnosti vse, kar vstopi v telo matere vpliva tudi na otroka in njegov razvoj. Prek placente v nosečnosti ter prek materinega mleka med dojenjem prehajajo z matere na otroka. Plod v vašem telesu lahko utrpi telesne in nevrološke poškodbe, ki lahko trajajo do konca njegovega življenja. Uporaba drog v nosečnosti lahko povzroči spontani splav, prezgodnji porod, nizko porodno težo, nevrološke,  duševne, vedenjske motnje pri otroku, v nekaterih primerih tudi prirojene telesne nepravilnosti. Učinki se lahko kažejo ob rojstvu (npr. abstinenčni sindrom), lahko pa tudi kasneje v razvoju otroka.

droge

 

Legalno prodajane oziroma dovoljene droge (lahko jih kupimo na recept ali ilegalno na črnem trgu):

  • kofein – najdemo ga v kavi, čaju, čokoladi, raznih kolah in drugih brezalkoholnih pijačah,
  • tobak,
  • alkohol,
  • hlapljive snovi – inhalanti (hlapi tekočih snovi, ki hlapijo na sobni temperaturi, aerosolov (npr. lak za lase) ali plinov (butan); najpogosteje gre za organska topila, npr. lepila, barve, razredčila, čistila ..., ali inhalacijski anestetik, npr. eter, N2O; vdihavanje visokih koncentracij ali dlje časa je lahko smrtno nevarno, zadušitev ali odpoved srca lahko nastopita v nekaj minutah;
  • zdravila na recept: gre predvsem za zlorabo zdravil, ki jih osebe prejemajo brez zdravniškega nadzora (izposodijo od sorodnikov, prijateljev, znancev ali kupijo na črnem trgu ali jemljejo v večjih količinah ali večkrat, kot jim je predpisano); sem najpogosteje spadajo barbiturati in benzodiazepini oziroma uspavala (hipnotiki) in pomirjevala (anksiolitiki), pa tudi analgetiki (zdravila za lajšanje bolečin) in narkotiki (zdravila za zdravljenje odvisnosti od heroina).

 

Prepovedane droge:

Obstajajo različne klasifikacije, razvrstitve drog, od bolj strokovnih do povsem laičnih, med slednjimi je najbolj razširjena delitev na mehke in trde droge. Vse bolj je v splošni uporabi klasifikacija, na katero se sklicujeta tudi Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ki pozna štiri glavne skupine:

  • Depresorji centralnega živčnega sistema upočasnijo njegovo delovanje (npr. morfij je glavna učinkovina v opijevem maku, s kemičnim postopkom pa se spremeni v heroin, ki povzroča močno odvisnost, tako duševno kot telesno. Heroin ima učinke, kot so lajšanje bolečin, pomiritev, blažitev tesnobe. Ob zastrupitvi s heroinom nastopijo slabost, bruhanje, motnje zavesti, motnje dihanja, koma in tudi smrt. Dolgotrajna uporaba heroina ima vrsto zdravstvenih posledic, med drugimi občutno izgubo telesne teže, motnje hranjenja; pri injiciranju droge lahko pride do poškodb žil in kože ter okužb, kot npr. z virusom HIV ter hepatitisom B in C. Pri odvisni osebi ob prekinitvi uporabe heroina nastopi abstinenčni sindrom (krči, tresenje, potenje, mrzlica, prebavne motnje, tesnoba ...).
  • Stimulansi delovanje centralnega živčnega sistema pospešijo (npr. kokain, močno zasvojljivo poživilo, ki poveča budnost, zmanjša občutek utrujenosti, poveča motorično aktivnost in zmanjša tek; kokain nevarno učinkuje na srčno-žilni sistem: pospeši bitje srca, skrči žile in zviša krvni tlak. Kokainu v prahu dodajajo druge snovi, če se odvzame solna kislina, nastane tako imenovani »crack«, ki ima obliko drobcev belega kamna. Dolgotrajna uporaba kokaina ima vrsto zdravstvenih posledic, poleg teh pa njuhanje kokaina povzroča poškodbe nosnih tkiv, kajenje povzroča respiratorne težave, injiciranje pa poškodbe žil in okužbe. Ekstazi deluje kot stimulans (poživilo) z blagim halucinogenim učinkom. Povzroča evforijo, občutek povečane energije, poveča se aktivnost in posameznik lažje navezuje stike. Slabe strani uporabe ekstazija so lahko: dehidracija, vrtoglavica, izčrpanost, povišana telesna temperatura, poškodbe jeter in ledvic, vročinska kap in celo smrt. Dolgoročne posledice uporabe ekstazija se kažejo kot poškodbe dela možganov z motnjami spomina, razpoloženja in mišljenja. Amfetamini (speed) imajo podobne učinke in posledice kot kokain in ekstazi.
  • Halucinogene droge povzročajo motnje zaznavanja (npr. LSD, ki povzroča vidne halucinacije ali privide).
  • Kanabis je termin, s katerim označujemo različne psihoaktivne pripravke, predvsem ženskega dela rastline Cannabis sativa. Rastlina kanabis (marihuana je pripravek iz suhih cvetočih vršičkov in listja požete rastline in le ta pri obeh spolih zmanjšuje plodnost) in smola kanabis (hašiš je suha smola kanabis in stlačeni cvetovi) sta najbolj pogosti obliki uporabe prepovedane droge v Evropi. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo še motnje zaznavanja in depersonalizacija. Kanabis vpliva na: spomin, sposobnost učenja (asociativni procesi), psihomotorne sposobnosti (pisanje, testi za motorno koordinacijo, operativne naloge različnega tipa), občutek zaznavanja časa.

 

Ukrepi za prenehanje uporabe drog

Če nosečnica ne zmore sama takoj prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo ustrezne strokovne službe.

Vsebina: mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in ZD Izola, in Mojca Buh



Prijavi se za objavo komentarjev!



Mladinski mediji © 2010-2011. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani: Modra Ideja