Ker dedka in babice ne pestijo vsakodnevne vzgojne zagate, se lahko temeljiteje in bolj premišljeno posvetita svoji novi vlogi, pri čemer se lahko oprimeta lastnih izkušenj in črpata iz modrosti, ki sta jo pridobila skozi leta.
- Zavestno obnavljajte spomine na lastno otroštvo. Vnučkom pripovedujte zgodbe, ki so se vam pripetile med otroštvom: s tem boste širili obzorja, ohranjali kulturo, tradicijo in navade.
- Pomembno je, da naredite obračun s svojo izkušnjo otroštva, saj boste tako lahko vzpostavili boljši stik z vnuki. Ob določenem vnučkovem problemu se spomnite podobnih izkušenj iz svojega otroštva, odzivov okolice, tega, kako danes gledate na to izkušnjo, in kaj lahko storite, da vnučka obranite neprijetnih izkušenj, kakršne ste doživljali sami.
- Dopolnjujte vzgojna prizadevanja staršev. Staršev ne izrinite iz njune vzgojne vloge, temveč jima omogočite, da to še bolje opravljajo. Ob tem morate vedeti, kakšne smernice ubirata starša, in se jim prilagoditi, saj imajo starši še vedno prvo vlogo (npr. starša nočeta, da bi otrok jedel sladkarije, medtem ko stari starši otroka »bašejo« z bonboni).
- Zavedajte se svojega starševstva in napak, ki ste jih kot starši storili. Naj vas ne zavede želja, da bi napake, ki ste jih storili pri vzgoji svojih otrok, popravljali na vnukih. Vaša starševska vloga je zaključena. Zavedajte pa se, da obstaja verjetnost, da bodo iste napake ponavljali tudi vaši otroci. Tega ne morete preprečiti, lahko pa z aktivnim vključevanjem v vzgojo napake ublažite.
- Otrokov čustveni razvoj je odvisen od tega, koliko ima otrok možnosti za prepoznavanje in izražanje čustev ter ugotavljanje učinkov čustev na druge. V čustvenem dozorevanju otrok lahko igrate pomembno vlogo, če pokažete pravšnjo mero empatičnosti: ob veselem dogodku se z vnukom veselite, ob žalostnem žalostite. Pomembno je, da otroku stojite ob strani v primeru čustvene prizadetosti zaradi njegovih staršev. Pokažite razumevanje in sočutje, obenem pa vnuku pojasnite vzroke za takšno ravnanje staršev.
- Tudi za ustvarjalnost vaših vnučkov lahko poskrbite tako, da mu nudite okolje, v katerem bo prostor za eksperimentiranje, iskanje, ustvarjalne igre, nove zamisli. Zaposleni starši bodo otroku kupovali ustvarjalne igre, vi pa mu lahko ponudite neposredno izkušnjo.
NE bodite:
- posesivni stari starši, ki svojim otrokom ne pustijo, da se osamosvojijo, in jih imajo še vedno za majhne otročičke, ki ne znajo skrbeti zase, in ki svoje vnuke sprejmejo tako, kot da bi dobili še enega svojega otroka.
- prezahtevni stari starši: to so tisti stari starši, ki so bili že do svojih otrok prezahtevni. Vzgojo so morda odlično opravili, vendar na otrocih še vedno vidijo le pomanjkljivosti, na katere neprestano opozarjajo. Enako prezahtevni so do vnučkov, ob katerih kritizirajo tudi njihove starše in tako omajajo njihovo avtoriteto.
- projektorji lastnih napak: to so stari starši, ki svoje napake v vzgoji prepoznavajo pri otrocih. Ker menijo, da svoje vzgojne naloge niso uspešno opravili, ob prepoznani napaki občutijo krivdo, ki jo usmerijo v svoje otroke.
- servilni stari starši, ki otrokom pustijo, da jih nadvladajo. To so lahko stari starši, ki so uporabljali neprimerne vzgojne ukrepe, zdaj pa so otroci postali zahtevni in grobi do njih. Takšni so tudi stari starši, ki so lastne otroke preveč razvajali. Do vnukov so ponižni, skušajo jim vedno ugajati, vnuki pa jih začnejo sprejemati kot služabnike brez pravic. Že zaradi tega, ker so njihovi starši do starih staršev grobi in zahtevni, se bodo tako do njih obnašali tudi vnuki.
Povzeto in prirejeno po knjigi: Bogdan Žorž: Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2006
