Nosečnost, pričakovanje magičnega trenutka, ko boste prvič uzrli svoje dete, radost, ki vas bo prevzela, ko ga boste prvič pestovali … Za mnoge najsrečnejše obdobje življenja, saj ste našli partnerja s katerim ustvarjate lastno družino. Nekateri pa bodo to pot žal morali prehoditi povsem sami. In prav zanje smo pripravili ta prispevek.
ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA, KAJ SPLOH JE TO?
Termin starš samohranilec zakonsko ni opredeljen, točnejši naziv je enostarševska družina. Slednja vključuje skupnost enega starša z otroki, medtem ko je drugi starš mrtev ali neznan in otrok po njem ne prejema prispevkov. Celotno breme skrbi za otroka tako pade na ramena enega starša, zato se po mnenju socialne delavke Ivanke Bernik Peršin enostarševske družine pogosteje znajdejo v stiski. Največkrat se soočajo z materialno ogroženostjo, stanovanjsko problematiko, težavami pri urejanju preživnine, medsebojnih stikov in nerešeno razdelitvijo premoženja med zakonci.
DENARNA POMOČ, NE ZMOREM!
Najprej morate CSD-ju, Centru za socialno delo, dokazati, da si preživetja ne morete zagotoviti sami s svojim delom, z dohodkom iz premoženja ali s pomočjo tistih, ki so vas dolžni preživljati. Prav tako ne smete izgubiti zaposlitve ali statusa brezposelnosti po lastni krivdi. Nato lahko »starši samohranilci« zaprosite za različne oblike denarnih pomoči pod enakimi pogoji kot vsi ostali državljani, pripada vam le dodatek k denarni pomoči, ki na mesečni ravni znaša 68,86 €. V primeru, da potrebujete pravno pomoč, vam ta v brezplačni obliki pripada le, če izpolnjujete vse zgoraj naštete kriterije. Nadalje se lahko po pomoč obrnete tudi na humanitarne organizacije, ki vam bodo pomagale s prehrambnimi in ostalimi paketi. Zaprosite pa lahko tudi za pomoč iz fonda občinskih sredstev.
SAMOHRANILSTVO SE IZPLAČA …
Ne drži! CSD sicer nima pooblastil za nadzor enostarševskih družin, a če izvedo, da nekdo izkorišča ta status, informacije običajno preverijo. Sledi torej obisk na domu in preiskava okoliščin. Če se izkaže, da ste v vlogah za pridobitev socialnih pomoči navedli neresnične podatke, ste dolžni vrniti ves denar skupaj z zapadlimi obrestmi.
PREŽIVNINA SPET NI BILA NAKAZANA
V primeru, da bivši partner preživnine ne plačuje, oziroma je ne plačuje redno, CSD ne more izterjati preživnine. To lahko stori drugi starš, ki je navadno zakoniti zastopnik, Center pa pomaga z informacijami in oblikovanjem predloga, ki ga zakoniti zastopnik vloži na sodišču. Hram pravice tudi določa višino preživnine, ki jo izračuna na podlagi otrokovih potreb in finančne zmožnosti starša.
OČE = JOHN DOE
Če je otrokov oče neznan, CSD povabi mater, da uredi očetovstvo. Seveda je to njena svobodna odločitev, a če se odloči in oče noče priznati otroka, je napotena na sodišče in se očetovstvo ureja s tožbo.
NASILJE: STOP!
Gospa Bernik Peršin pravi, da so vse žrtve nasilja, tudi samohranilci, deležni prednostne obravnave. Zagotovi se jim vsa pomoč v okviru storitev CSD-ja, in, če je potrebna, tudi materialna pomoč. Skliče se multidisciplinarni tim, katerega cilj je odprava ogroženosti, skrb za žrtvino dolgoročno varnost in odprava vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja.
UMIK V VARNO OKOLJE
Socialni delavci so tisti, ki ocenijo, kdaj je treba osebo umakniti v varno okolje. Mesto v varni hiši je pogojeno z dvema kriterijema, in sicer mora ženska biti žrtev nasilja ter se želi prostovoljno umakniti v varno hišo. Tudi za sprejem v materinski dom se mora ženska odločiti prostovoljno, a mora ustrezati še dodatnim pogojem. Matere, ki imajo mladoletne otroke do 15 leta starosti, oziroma nosečnice, ki so se znašle v socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja ter so pripravljene aktivno reševati svojo situacijo, so tiste, ki dobijo mesto v materinskem domu. Pri tem finančno stanje osebe ne vpliva na možnost bivanja, saj mati za namestitev prispeva, oziroma uveljavlja socialne transferje.
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje,« je nekoč dejal Lev Nikolajevič Tolstoj. Upam, da vaša družina, pa naj bo partnerska, razširjena, dvostarševska ali pa enostarševska, spada med prve.
Vsebina: Nika Padovac
Viri: Vpliv sprememb družinskih oblik na današnjo vzgojo, M. Zajšek, 2009; Očetje kje ste?: Mit in resnica o materinstvu, P. Brajša, 1987; Težave s pojmom družina, T. Rener. 2006; Družine v Sloveniji, Statistični urad Republike Slovenije, 2005.
