Nahajate se na:Naslovnica»Dojenček»Razvoj dojenčka»Stopnje dojenčkovega razvoja»Fizični in psihični razvoj dojenčka

Fizični in psihični razvoj dojenčka

Ocenite ta prispevek
(7 ocen)

Fizični razvoj otroka

Fizični razvoj otroka poteka cefalokavdalno (od glave navzdol) in proksimodistalno (od sredine telesa navzven).


1. Cefalokavdalni razvoj

Dojenček najprej dvigne glavo in se jo nauči držati pokonci, nato pa postopoma pridobiva nadzor nad mišicami po telesu navzdol. Do sredine prvega leta hrbtne mišice utrdi
v tolikšni meri, da lahko sedi vedno bolj brez opore, do konca prvega leta pa obvlada tudi kolena, gležnje in stopala. Potegne se na noge in v stoječ položaj.baby2

od 1. do 3. meseca Obrne se z boka na hrbet.
od 3. do 5. meseca Obrne se s hrbta na bok.
od 5. do 8. meseca Obrne se s hrbta na trebuh.
po treh mesecih Sedi ob opori.
od 5. do 7. meseca Samostojno sedi.
od 6. do 8. meseca S pomočjo opore se dvigne v
sedeč položaj.
od 8. do 10. meseca S pomočjo opore se dvigne v
stoječ položaj.
od 8. do 12. meseca Brez pokončne opore se
dvigne v stoječ položaj.
po 6. mesecih Začne se plaziti in hoditi
po vseh štirih.
od 8. do 12. meseca Hodi s pomočjo.
od 9. do 13. meseca Hodi samostojno.
prva polovica 2. leta Naredi že nekaj korakov
vzvratno.
do konca 2. leta Usklajeno teče in skače z
obema nogama.



2. Proksimodistalni razvoj

Pomeni razvoj od osrednjega dela telesa k bolj oddaljenim. Otrok najprej obvlada grobe gibe, nato pa vedno bolj fine.baby

novorojenček preprosti gibi seganja
po dveh mesecih Če mu damo predmet v roko,
ga raziskuje s prsti iste roke.
4. mesec Dotik predmeta z roko
(sprva s celo roko, palec je vzporedno z ostalimi prsti); če mu damo predmet
v roko, ga raziskuje z obema rokama.
od 5. do 7. meseca prijem predmeta z
blazinicami prstov
9. mesec pincetni prijem (z
blazinicama palca in kazalca)
prva polovica 2. leta Sestavi stolp iz dveh kock.
po 2. letu Sam se hrani z žlico.
3. leto Skodelico prime za ročaj.
3. leto Natoči pijačo. Uporablja
vilice.
5. leto Za mazanje uporablja nož.

Vir: Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič: Razvojna psihologija, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2004.


Psihični razvoj otroka

Stopnje:

  1. Avtist: novorojenček se v prvih tednih umika v spanje, ustna votlina (nekakšna zibelka kontakta) in ritem mu sporočata, da ni v povsem tujem svetu.
  2. Simbioza (od drugega do šestega meseca) je trajna, obojestranska čustvena vez med materjo in otrokom, ki otroku omogoči interakcijo navzven. Kljub temu še vedno ne loči med »seboj« in »ne-seboj«. Pozitivne izkušnje tega obdobja bodo pri otroku vir kasnejšega zaupanja vase in v druge, zato je pomembno, da otrok v tem obdobju ni prepuščen samemu sebi oziroma da mati najde stik z njim. Okoli šestega meseca starosti vzpostavi prvi objektni odnos, vendar le z deli matere, kot so prsi, oči, lasje, glas. V fazi simbioze je pomembno, da je mati prisotna ob otroku, da se oba navezujeta drug na drugega oziroma da otrok dobi pozitivno izkušnjo. Ko mama izgine, se otrok prestraši, zato naj se mame temu izogibajo.
  3. Separacija in individualizacija (druga polovica prvega leta): otrok še vedno pogosto išče varnost v simbiozi, vendar le iz strahu pred separacijo (ločitvijo). Najprej začne ločevati med različnimi osebami ter med osebami in materjo, med materjo in seboj pa bo zaradi separacijske anksioznosti (strahu pred ločitvijo) in odvisnosti proces diferenciacije daljši. V tem obdobju vzpostavi odnos z materjo kot celoto. Istočasno se pojavi strah pred tujci (t.i. osemmesečna tesnoba).
  4. Ambivalenca (drugo leto): otrok se iz materinega naročja požene v aktivnosti. Razdvojen je med tem, koliko naj si upa, in samonadzorom. Vzpostavi ritem približevanja (materi, ki mu da moč za nove izzive) in oddaljevanja. Otroka določa tisto, kar počne. Proces separacije mu lajša komunikacija, s pomočjo katere ima stik z materjo tudi takrat, ko je ne vidi. V tej fazi se otrok želi npr. igrati v peskovniku, vendar še vedno pogleduje, ali je mama še vedno na klopci. Občasno se vrne k njej na »crkljanje«, ki mu daje občutek varnosti in samozavest za nadaljnje samostojne podvige. Zelo pomembno je, da ga mati pozitivno sprejme in ne npr. z besedami »kaj si spet prišel, pojdi se igrat, saj si že velik fant, saj se znaš sam igrati«.
  5. Pridobivanje avtonomije (tretje leto): otrok se hoče prebiti iz popolne odvisnosti. Starši ga morebiti dojemajo kot trmastega in težavnega. Od njega zahtevajo pridnost, za katero se otrok nekaj časa trudi, ko pa zadrževana akcija skoči na plan, lahko prekorači meje, kar pri starših sproži omejevanje otroka. Nevarnost je v tem, da lahko izoblikuje
    konformistično identiteto (pridnost in ne aktivnost). Pridobivanje avtonomnosti je namreč tesno povezano z oblikovanjem lastne identitete.
  6. Popolna diferenciacija (četrto in peto leto): otrok gradi odnose z drugimi, uporablja pojma »jaz« in »sam«. Pojavi se ojdipska kriza, ko se identificira s staršem istega spola in tekmuje za starša nasprotnega spola. Vzpostavi boljši samonadzor, identificira prepovedi svoje kulture in pridobi občutek za stvarnost. Zaradi sposobnosti samoobvladovanja
    postane tako rekoč majhen odrasli.

Vir: dr. Peter Praper: Razvojna analitična psihoterapija, Inštitut za klinično psihologijo, Ljubljana, 1999


Psihosocialni razvoj po Eriku Eriksonu

Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja zajema osem stopenj življenjskega ciklusa. V vsaki izmed njih se pojavi življenjska kriza, ki jo je treba rešiti z uravnoteženjem pozitivne in pripadajoče negativne lastnosti (npr. zaupanje in nezaupanje). V nadaljevanju povzemamo psihosocialni razvoj otroka do 6. leta.fantek

  1. Temeljno zaupanje nasproti temeljnemu nezaupanju (od rojstva do 12 do 18 mesecev): otroci se naučijo zanašati na ljudi in predmete okoli sebe. Poiskati morajo
    ravnovesje med zaupanjem, ki mu omogoča vzpostavljati odnose, in nezaupanjem, ki ga varuje. V dojenčku mora vzkliti zaupanje, da ga bo npr. ko bo lačen, mati nahranila. Vedno se odzivajte na njegove potrebe.
  2. Samostojnost nasproti sramu in dvomu (od 12 do 18 mesecev do 3. leta): iskanje ravnotežja med samostojnostjo in neodvisnostjo nasproti dvomu in sramu.
  3. Iniciativnost nasproti občutkom krivde (od 3. do 6. leta): preizkušanje novih aktivnosti in razvijanje iniciativnosti brez občutenja krivde.

Vir: Diane E. Papalia, Sally Wendkos Olds, Ruth Duskin Feldman: Otrokov svet, Educy,
Ljubljana, 2003



Prijavi se za objavo komentarjev!



Mladinski mediji © 2010-2011. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani: Modra Ideja