V razpredelnici boste našli podrobne podatke, razdeljene po mesecih o tem, kako se vaš otrok telesno in duševno razvija v prvem letu in kakšne igre so v posameznem mesecu najbolj primerne. Informacije pa smo obogatili še z izkušnjami nekaterih staršev.
Mesec |
Gibalno-motorični razvoj |
Duševni razvoj |
Igre |
Izkušnja |
| 1. | - Dihala se še razvijajo. Pri dihanju se pojavljajo nenavadni zvoki. S kihanjem očisti dihalne poti.- Kolcanje je lahko posledica požiranja zraku ob hranjenju.
- V ležečem položaju na trebuhu ima roke in noge pokrčene, že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci.
- Roke so stisnjene v pest s palci na sredini. - Prisotni so spontani, nehotni refleksni gibi: - prijemalni (zgrabi za prst ali igračo in trdno drži), - iskalni (ko ga pobožate po licu, obrne glavo v smeri dotika in odpre usta ), sesalni (dojenček začne sesati takoj, ko se dotaknemo njegovih ustnic), -požiralni (sproži ga sesanje), refleksna hoja (v pokončnem položaju ob dotiku podlage, naredi nekaj korakov), - morojev refleks (ob zvoku, izmiku podlage, pomakne glavo navzad, stegne roke in zajoka). - nehoten smeh (grimasiranje) |
Orača se v smeri zvoka. Izvora še ne lokalizira. |
- Prepoznava mimiko obraza (vesel , žalosten izraz) in različne barve glasu. - S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije. - Glasba, branje in petje ga pomirja. - Pritegnejo ga hitre spremembe gibov in barv. - Nad posteljico obesite živopisane igrače, ki oddajajo zvok, kar stimulira razvoj. |
Skrbelo naju je, ker je Maja veliko spala. Bila je budna smo, ko sva jo negovala in ko sem jo dojila. Včasih je spala kar 4 ure. Sedela sem ob postelji in poslušala ali diha. Včasih se mi je zdelo,da ne diha, nakar je globoko vdahnila, se pretegnila in spala dalje. |
| 2. | - Bolje nadzoruje gibanje glavice. Nekaj sekund jo zadrži dvignjeno od podlage.
- Spreminja se mišični tonus. Vse manj je refleksnih gibov. V legi na hrbtu ima večino časa še asimetričen položaj. - Vse pogosteje iztegne roke in noge. Pogosteje razpre dlani. Prijem je še refleksen. |
- Med 6. in 8. tednom se prvič zavestno nasmehne. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov. S smehom pritegne pozornost in premaguje strah. Staršem z nasmeškom vliva občutek, da jim vrača ljubezen.- Vzpostavi očesni kontakt. Sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Obrača se proti izvoru zvoku. Prepoznava glas družinskih članov. Se glasno smeji, spušča glasove se kremži, in grimasira. |
- Zave se rok in se rad igra z njimi, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta.- Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje.
- Igrače ga pritegnejo, zato naj opazuje, kako drugi ravnajo s predmeti (jih mečejo v zrak, stiskajo ipd.). - prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo. Govor ga pomirja. |
|
| 3. | - Bolje obvlada mišice vratu in hrbta. Obvladuje glavico in jo čvrsto drži pokonci, V ležečem položaju se opre na komolce. V legi na hrbtu je položaj le občasno še nesimetričen.- Ko ga potegnemo v sedeč položaj še ne sedi vzravnano.Glavica mu še omahne, ko je utrujen.
- Dlani ima razprte, miga s prsti. Gibi rok postajajo hotni. - Poveča se vidno polje, izboljša se koordinacija roka-oko. |
- Gleda roke in jih nosi v usta. Posega po predmetih v dosegu rok, a jih pogosto še vedno zgreši. Jih opazuje,se jih dotika in nosi v usta. Rad praska po podlagi.
- Komunicira z gruljenjem, vriskanjem, glasnim smehom in glasovi aah, ngah, oh…Se slini. - Proti koncu tretjega meseca začne raziskovati svoje telo. Se dotika ušes, nosu, nogic, kar so prvi pokazatelji, da se začenja zavedati samega sebe. - Loči čustva, ki se izražajo preko glasu in mimike obraza. Razbere veselje in jezo. Prepozna mamico, očeta in bližnje in loči znane osebe od tujcev. - Še vedno je jok glavni način sporočanja njegovih potreb. |
Ponudite otroku: - mehke igrače primernih oblik in velikosti, - viseče igračke nad posteljico, ki naj jih skuša doseči in udariti, - ropotuljice. - Igrače naj bodo pralne in raznolike, da stimulirajo otrokovo radovednost. - Pritegnite njegovo pozornost s spreminjanjem mimike obraza. - Rad ima ustaljene navade. Z nasmehom in vznemirjenjem se odziva na znane situacije: veseli se hranjenja, rad se kopa. - Odzivajte se na njegove signale (jok, smeh), saj je zadovoljevanje njegovih potreb osnova za razvoj njegove osebnosti. - Dojenček uživa, ko se ga starši dotikajo in se z njim pogovarjajo. |
|
| 4. | - Vzpostavi dober nadzor nad mišicami vratu in glave. V trebušni legi dvigne glavico za 90 stopinj, se opre na iztegnjene roke - pase kravice. Ko leži na hrbtu prevladuje simetrična lega. - Glavo, noge in roke usklajeno premika. V sedečem položaju potrebuje še veliko podpore. Brca tudi sonožno.
- Predmete z celo dlanjo in jih drži z obema rokama, jih obrača in opazuje. |
- Aktivno sodeluje v dogajanju okoli sebe.- Pozorno opazuje okolico. S pogledom sledi gibanju. - Se glasno smeje, čeblja in s tem poskuša pritegniti pozornost staršev. Je zadržan do tujcev - Z jokom, smehom in obrazno mimiko izraža svoja čustva. - Samoglasnikom pridruži nekatere soglasnike. Menja višino tonov. Sliši ritem govora in intonacijo. |
- Dojenček vse bolj uživa v kopanju. Razmislite o organiziranem plavanju ''v čofotalnici''.- Kažite mu slike in predmete ter ob tem ponavljajte njihova imena.
- Spakovanje. - Opazovanje v ogledalu. - Poslušanje preprostih pesmic in rim. - Po 4. mesecu otrok posnema aktivnosti, ki vključujejo predmet, npr. prestavljanje predmetov. - Predstavite mu knjižice iz blaga z dodanim zvokom. |
Uživa naj v sedečem položaju v vašem naročju. |
| 5. | - Ob podpori sedi na ravni podlagi. Ko ga pridržimo za roke nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položajNekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet.
- Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja. |
- Pokaže se dojenčkova osebnost.- Čustva izraža s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu
- Pozorno posluša in opazuje starše. - Iz glasu prepozna, da sta starša jezna ali vesela. - Pozoren je na nove zvoke in glasove. Jih ponavlja, dokler jih na osvoji. |
- Posedamo ga s pomočjo blazin za krajši čas in mu ponudite igrače.- Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač.
- Berite mu pravljice, omogočit mu poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami, saj tako spodbujate razvoj govora. - Dojenček je raziskovalec. Položite ga na razgrnjeno odejo doma in zunaj v naravi. |
|
| 6. |
- Ob koncu šestega meseca nekateri dojenčki že samostojno sedijo. - Ko ga pridržimo v stoječem položaju, se opre na iztegnjeni nogi in poskakuje. - Večina dojenčkov že obvlada obrat v obe smeri. Postopno se začnejo posluževati kotaljenja za gibanje po prostoru. - Glavico obrača v vse smeri in s pogledom sledi gibanju v prostoru. - Posega po predmetih izven dosega rok. Predmete preprijema iz roke v roko. |
- Naveže se na starše in se od njiju težko ločuje. Prepoznava njun glas in se tudi odzove, ko ga pokličeta po imenu. Joče, ko ju ne vidi. - Vse pogosteje vokalizira, ponavlja iste zloge: ta-ta-ta. Dojenček nas očara s prvim mama, a ne razume pomena besede.
|
- Skupaj ponavljajte zloge, ki jih obvlada.- Ko zna sedeti, mu nasproti zakotalite žogico, ki naj jo skuša ujeti.
- Ponudite mu kocke in posodice različne velikosti, s pomočjo katerih bo uril prostorsko predstavo. - Vedno ponudite eno do dve igrači in ko se ju naveliča, mu ponudite nove. |
|
| 7. | - Večina samostojno sedi in se v tem položaju tudi igra.
- v ležečem položaju na trebuhu prijemlje oddaljene predmeta, se obrača nazaj. - Nekateri dojenčki te starosti že poskusijo s plazenjem tako, da se odrivajo nazaj, drugi se pomikajo po prostoru s kotaljenjem. -Prijem je bolj zanesljiv. Prijema s palcem, kazalcem in sredincem. |
- Loči domače od tujcev. Kaže strah pred neznanci.- Pričenja razumeti govor. Vedno bolj je pozoren na govor odraslih. Spremlja zvoke iz okolice in jih poskuša posnemati. Čeblja tudi, ko je sam in odgovarja z čebljanjem, ko ga nagovorimo.
- Pozna svoje ime in se odzove, ko ga pokličemo. -Dojenček že pije iz kozarčka. |
- Veliko se pogovarjajte z otrokom. - Ko vam odgovarja z čebljanjem, mu prisluhnite. Počakajte, da pove in ga tako učite govora. - Na čebljanje se čustveno odzivajte. Tako se bo dojenček naučil čustvenih reakcij. - Prebirajte mu zgodbice. Skupaj raziskujte knjige in slikanice in mu jih razlagajte. - Igrače naj bodo enostavne in raznolike. - Podarite mu prvo punčko. Spoznava naj dele telesa - Ponudite mu žlico. |
Matic je z levico prijel za žlico, jo porinil v kašo, me pogledal in jo poskušal vtakniti v usta. Užival je, ko se mu je kaša razmazala po obrazu. |
| 8. |
- Dojenček povsem samostojno vzravnano sedi. Sam se tudi že posede. V sedečem položaju se sklanja in obrača. Izboljša se ravnotežje. Zavzame štirinožni položaj, se guga in prične plaziti. V začetku se pri plazenju poslužuje predvsem rok, ki so močnejše. - V stoječem položaju ob podpori ne poskakuje več, temveč že prenaša svojo težo z noge na nogo. - Prstki so vse spretnejši. Občasno se poslužuje pincetnega prijema. Enakovredno uporablja obe roki, a se že da razbrati katera roka je dominantna ( levičar ali desničar). |
- Vedno bolj razume govor in jezik. - Veča se sposobnost koncentracije. Otrok se zaigra. Igrače deli z najbližjimi. Prepozna svojo igračo. Ve, da predmet, ki mu ga skrijemo, še vedno obstaja, kar ga vzpodbuja k raziskovanju. - Zna se zabavati sam. - Odkrito kaže čustva (rad ima božanje, objemanje in poljubljanje). - V neznani situaciji najprej pogleda starše in če pri njih opazi strah, poišče zavetje v objemu in zajoka. Pokaže da je vesel, jezen, nesiguren ali prestrašen. - Rad vzbuja pozornost. Meče predmete, igra se skrivalnice. -S pogledom sledi gibanju in dogajanju v prostoru. -Vedno bolj je navezan na starše. Posnema njihovo obnašanje in čustvovanje. |
- Berite mu zgodbice. Že slišane zgodb in slike prepozna. Ob slikanicah tudi sam pripoveduje.- Igrice v smislu »ku-ku« in »kje sem/je«: skrijte se in se spet pojavite, zakrijte svoj ali dojenčkov obraz in ga odkrijte. Tako mu pomagate premagovati strah pred ločitvijo, ki je najbolj intenziven okoli 8. meseca starosti. | Pri Maticu sem odkrila, kako pomembni so ustaljeni ritmi, posebno ritem spanja. Vsak večer sva morala ponoviti isti scenarij: crkljanje, igrice in branje, ob katerem je sladko zaspal. Z doslednostjo pri teh naših malih ritualih ga ni bilo strah teme, vzbudili smo njegovo zaupanje in povečali samozavest. Simona |
| 9. | - Radoveden je in se rad intenzivno premika po prostoru s kotaljenjem, drsenjem ali plazenjem.
- Plazi previdno, kadar še povsem ne obvlada koordinacijo gibov. - Ob opori se poskuša dvigniti na noge. - Občasno že povsem obvlada svojo težo in samostojno stoji nekaj sekund. Nekateri hodijo ob opori - Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem). |
- Pozna pomen posameznih besed. Razume, kaj pomeni »ne«.
- Uči se s posnemanjem. - Komunicira s telesom in predmeti. - Kaže s prstom: ugotovite, kaj hoče s tem povedati – mogoče je videl kaj zanimivega, mogoče hoče igračko … - Razume vsakodnevne rituale (poljubček za lahko noč, mahanja ipd.). - Drži svinčnik in čečka po papirju. |
- Rad sestavlja predmete, ugotavlja, kaj gre skupaj, zanimajo ga različni materiali (uživa v mešanju vode in peska).- Spodbujajte ga h gibanju – pokličite ga ali mu »nastavite« zanimivo igračko.
- Igrajte se preproste socialne igrice (npr. biba leze). - Kotalite, mečite mu žogico in ga vzpodbujajte, da vas posnema. - Sodeluje naj pri vsakodnevnih opravilih. Zelo rad posnema dejavnosti odraslih : telefonira, briše s krpo ... - Kupujte mu igrače s funkcijo (obročki, skodelice, vozički, avtomobil …). Stimulirajo ga k gibanju, razmišljanju in sklepanju. |
Pri devetih mesecih je bil Marko že pravi mali raziskovalec. Odpiral je predale in se vzpenjal na večje predmete. Skrbelo me je zanj, zato sem ga opozarjala z »ne« - prepovedano početje je bilo še bolj zanimivo. Začela sem ga spodbujati v njegovem raziskovanju, prijela sem ga za roko in skupaj sva odkrivala male skrivnosti kuhinjskih predalov, vmes pa sva se rahlo gibala v ritmu kakšne pesmice. Monika |
| 10. | - Neprestano je v gibanju. Plazi do prve opore in se dvigne. Stoji brez opore in uživa ob pogledu z ''višine''. Pogosto se sesede na ritko. Z izkušnjami se uči. Pincetni prijem je popoln. | - Posnema geste in glasove najbližjih – odraslih in dojenčkov.- Ponavlja zvoke, ki se mu zdijo smešni.
- Natančno preiskuje predmete okoli sebe. Jih meče na tla. Uči se zvokov in sprememb, ki jih ustvarja njegovo početje. - Vedno bolj posnema dejanja odrasli. - Obvlada eno do dve smiselni besedi. |
- Omogočite mu zlaganje kock, predmetov, spravljanje v škatlo in stresanje iz nje. Zgradite mu stolp iz kock, ki ga bo potem podrl.- Kažite mu znane slike in ga spodbujajte da jih opisuje z zvoki (npr. krava – muu).
- Rad gleda knjige, obrača liste in posluša zgodbice. - Proučuje »kako deluje« igrača – jo stiska, stresa, meče naokoli, raztrga ipd. Ne jezite se, to je znak normalnega razvoja. - Ponudite mu roke, na katerih naj se opre in se poskuša sam dvigniti. - Igrače, ki posnemajo uporabne predmete začne uporabljati ustrezno njihovi funkciji: slušalko drži pri ušesu in se pogovarja. - Sodeluje naj pri igri z bratci in sestrami. - Premikajoči predmeti spodbujajo otroka k samostojni hoji. - Pritegne ga ritem (tolče na boben, brenka po kitari, poplesuje v ritmu glasbe). |
Nekoč, bilo je po dežju, se je Katja priplazila do luže in tacala po njej in se igrala z umazanijo. Oštela sem jo in ji rekla, da je mala poredna umazanka. Prijateljica, ki je bila takrat na obisku, pa je oštela mene. Dejala mi je, naj ne zatiram njenega naravnega čuta za raziskovanje. Od takrat naprej se izogibam burnim reakcijam in jo samo opozorim, naj preneha z »nevarnim« početjem. Lucija |
| 11. | - Navdušen je nad premikanjem po prostoru, zavedati se začne svojih sposobnosti gibanja v prostoru. Že povsem samostojno stoji. Poskuša napraviti prve korake.- Ravnotežje je še problem, zato so prvi koraki širokotirni.
Vse bolj se osamosvaja in odklanja pomoč pri gibanju. - Samostojno drži žlico pri hranjenju. Prijemlje jo še z obema rokama, a je dominantnost že izrazita. |
- Ne zna še deliti stvari s sovrstniki. Še vedno je osredotočen nase. Ne zna se še vživeti v občutke drugih, čeprav tudi sam zajoka, ko joka vrstnik ali pa mu ponudi igračo.- Ponavlja začetne zloge v besed. Razume pomen nekaj besed: ne ,pa-pa, am-am. Prepozna svoje ime in imena svojcev. Prepozna predmete v okolici in jih ob poimenovanju tudi pokaže. | - Rad polni in prazni košare, kotali žogo ipd. (nauči se kaj je nad-pod, notri-zunaj ipd.).- S stolčka meče predmete in kriči, dokler jih ne poberete.
- Pesmice spremlja s ploskanjem. - Všeč mu je, ko mu starši s pomirjajočim glasom berejo pravljice. Mogoče bo hotel ves čas poslušati isto pravljico (zapomnil si bo večkrat slišane besede). - Trudi se, da bi sestavil predmet ali našel igračko, kar izboljšuje njegove umske sposobnosti. |
|
| 12. | - Hoja ob opori je vedno bolj samozavestna. Veliko otrok že povsem samostojno hodi. Ob tem imajo dvignjene roke, kar jim pomaga loviti ravnotežje.- Roke so vedno bolj gibljive: v roki drži dva predmeta, riše črte z debelim svinčnikom, drži žlico … | - Običajno ob letu izgovarja tri do štiri dvozložne besede. Razume pa jih 20 - 50. Spremlja pogovor odraslih in se zraven oglaša. Predmete in dejanja poimenuje po svoje.- Pozna vsakdanjo rutino. Hoče sodelovati in pomagati v družinskih opravilih. Oponaša vedenje odraslih. Razume enostavna navodila, še posebej, če jih spremljajo geste.
- Rad ima družabne dogodke, čeprav se drži ob starših. Občasno se vključi v igro vrstnikov. - Postaja samostojen pri hranjenju. Sprejme krajše ločitve od staršev. Daljše obdobje se samostojno igra.
|
- Čim več svojega časa posvetite otroku. Igrajte se z njim. Izbirajte igrače in igre, ki so primerne njegovi starosti. Otrok se vse bolj osamosvaja. Vse hoče poskusiti, ne prepozna pa še nevarnosti, zato pazite, da se ne poškoduje. Ne pozabite, da so tako dobre, kot slabe izkušnje vzgojne.Opisujte mu predmete in bolje bo razvijal govorne sposobnosti.
- Veliko se z otrokom pogovarjajte. |
Maja je shodila pred štirinajstimi dnevi. Hodi še zelo nezanesljivo. Rada je na travi, nabira rožice in nalaga pesek v skodelice. Včasih kar plazi, drugič vstane in previdno hodi do predmetov, ki pritegnejo njeno pozornost. Spominja na robota. Ko napolni posodico s travo in peskom, pridno meša, pravi da kuha. Žal včasih skuhano tudi poje. |
vir: arhiv Baby book
Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrastne barve. Vidi predmete oddaljene 20-30 cm.





