Starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda ali nege in varstva otroka za tistega starša ali drugo osebo, ki otroka dejansko neguje in varuje. Do omenjenega dopusta so upravičene osebe, ki so zavarovane za starševsko varstvo pred nastopom dopusta (zaposlene osebe, samozaposlene osebe, osebe, ki prejemajo nadomestilo za čas brezposelnosti ...).
Pravico do starševskega nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile pred dnevom nastopa starševskega dopusta zavarovane za starševsko varstvo. Pravico imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila (starševsko nadomestilo brez dopusta).
Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila (porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo) je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta, kar je na primer: plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost.
a) Vrste starševskega dopusta so:
Porodniški dopust (105 dni) nastopi mati 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Pravico do porodniškega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka. Pravico uveljavljate 60 dni pred predvidenim datumom poroda na centru za socialno delo (s potrdilom o predvidenem datumu poroda), 30 dni pred nastopom dopusta pa obvestite delodajalca. V času porodniškega dopusta boste prejemali porodniško nadomestilo.
Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima v izjemnih primerih pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi porodniški dopust
Očetovski dopust (15 + 75 dni)
Oče, ki želi koristiti očetovski dopust, mora koristiti prvih 15 dni dopusta po rojstvu otroka do dopolnjenega 6. meseca starosti (sicer to pravico izgubi), ostalih 75 dni pa lahko poljubno izrabi do otrokovega 3. leta.
Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.
Za prvih 15 dni očetovskega dopusta oče prejema očetovsko nadomestilo (osnova za odmero je osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust). Za ostalih 75 dni ima plačane prispevke za socialno varnost od minimalne plače.
Oče lahko očetovski dopust izrablja tudi po dnevih. V tem primeru se trajanje pravice določi v delovnih dneh, tako da se mu prizna 70 % pripadajočih koledarskih dni. Torej: 90 koledarskih dni očetovskega dopusta je razdeljenih na 15 koledarskih dni oz. 11 delovnih dni plačanega dopusta in 75 koledarskih dni oz. 52 delovnih dni neplačanega dopusta.
Če želite uveljavljati očetovski dopust, se 60 dni pred predvidenim rojstvom otroka ali 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta oglasite na centru za socialno delo. 30 dni pred koriščenjem dopusta obvestite tudi delodajalca.
Ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti center za socialno delo in predložiti obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka.
V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.
Dopust za nego in varstvo otroka (260 dni) nastopi neposredno po poteku porodniškega dopusta. Do njega je upravičen eden od staršev, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Del dopusta za nego in varstvo otroka (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita do osmega leta starosti otroka. Dopust za nego in varstvo otroka lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Kadar starša izrabita preneseni dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 % pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka (75 koledarskih dni je enako 52 delovnih dni).
Lahko se podaljša (npr. če otrok potrebuje posebno nego in varstvo – za 90 dni; za dvojčke – za 90 dni; za nedonošenčka – za toliko, kot je nosečnost krajša od 260 dni, če starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let – za 30 dni, za tri otroke – za 60 dni in za štiri ali več otrok – za 90 dni, ipd.). V času trajanja dopusta prejemate nadomestilo za nego in varstvo otroka. Osnova za njegov izračun je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Če upravičenec dopust za nego in varstvo otroka izrabi v strnjenem nizu brez prekinitve (torej takoj po porodniškem dopustu) oziroma je prekinitev krajša od 365 dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi porodniškega dopusta. Pravico do tega dopusta uveljavljate hkrati s pravico do porodniškega in očetovskega dopusta na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, lahko pa tudi 30 dni pred potekom porodniškega dopusta.
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in oče ni uveljavljal pravice do porodniškega dopusta, se dopust za nego in varstvo otroka uveljavlja 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.
Posvojiteljski dopust (150 dni za otroka starega od 1 do 4 let, 120 dni za otroka starega od 4 do 10 let). Namenjen je enemu ali obema posvojiteljema in nastopi najkasneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve. Pravico do posvojiteljskega dopusta lahko koristite kadarkoli do 4. oziroma 10. leta starosti otroka.
Posvojiteljski dopust lahko izrabi: eden od posvojiteljev v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ali oba posvojitelja hkrati v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela enega ali obeh staršev, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni.
Delodajalca obvestite o dopustu 30 dni pred predvidenim datumom nastopa dopusta. Te pravice nima oseba, ki je za istega otroka izrabila pravico do porodniškega ali očetovskega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ali starševskega dodatka. V času posvojiteljskega dopusta imate pravico do posvojiteljskega nadomestila.
b) Starševsko nadomestilo brez dopusta
Osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta (vrsta starševskega dopusta: porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka, očetovski dopust, posvojiteljski dopust) in so bile zavarovane za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila, so upravičene do starševskega nadomestila brez dopusta.
Starševsko nadomestilo brez dopusta se določi na naslednji način:
za osnovo se upošteva 55 % minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je oseba imela v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta, poveča za 2 % minimalne plače, vendar največ za 50 % minimalne plače. Izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, tako ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah, izplačilo starševskega nadomestila pa ne more biti nižje od 55 % minimalne plače.
Upravičenci do starševskega nadomestila, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, so v času prejemanja starševskega nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino (več: CSD Šiška).
Starševski dodatek
Če ste brezposelni, še študirate ali zaradi kakega drugega razloga niste upravičeni do starševskega nadomestila, imate pravico do starševskega dodatka v trajanju 365 dni. Pravico načelno uveljavlja mati (77 dni od rojstva otroka) , v izjemnih primerih pa oče (če mati umre, zapusti otroka ipd.), 30 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 30 dni po rojstvu otroka na centru za socialno delo.
Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Starševski dodatek znaša od 1. julija 2010 dalje 195,56 evrov. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov (več: MDDSZ, CSD Šiška).
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka do dopoljnjenega 18. oziroma 26. leta, v izjemnih primerih pa tudi po 26. letu starosti (šolanje na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, daljša bolezen ali poškodba), kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Pravico načeloma uveljavlja eden od staršev (pod posebnimi pogoji pa tudi otrok sam, ki je starejši od 18 let) pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo prebivališče v 90 dneh po rojstvu otroka, če želi, da se pravica prizna z rojstvom otroka (če se zahtevek vloži kasneje, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka). Otroški dodatek se vam odobri za eno leto, nato morate podati nov zahtevek.
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred, pri čemer se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Posamezni znesek otroškega dodatka se lahko poveča za 10 % (če živi otrok v enostarševski družini) in za 20 %, če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce.
Dodatek za veliko družino se v enkratnem znesku izplača družinam s tremi otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma 26 let, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodpiplomskem študiju. Izjemoma se lahko ta pravica dodeli tudi starejšim od 26 let, če traja njihovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali v primeru daljše bolezni ali poškodbe (MDDSZ). Od 1. julija 2010 naprej znaša dodatek za družino s tremi otroki 391,60 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 477,56 evrov.
Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka ob obravnavi vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Kdor do otroškega dodatka ni upravičen ali pa te pravice ni uveljavil, mora v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Komur je bila v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino s tremi otroki, pa se mu je kasneje v tem letu število otrok povečalo, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družino s štirimi ali več otroki. Vlogo mora vložiti najpozneje v roku treh mesecev od dneva povečanja števila otrok.
Višine otroškega dodatka (OD), ki veljajo od 1. julija 2010
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka.
Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je od 1. julija 2010 100,57 EUR.
Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) in težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša od 1. julija 2010 dodatek 201,21 evrov.
Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev, če je otrok državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov oziroma do otrokovega
Pravico se prizna s prvim naslednjim mesecem od meseca vložitve vloge oz. če je vloga vložena v roku 90 dni od otrokovega rojstva, se pravica prizna od meseca rojstva otroka.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je mesečni osebni prejemek enega od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico ima eden od staršev, če imata otrok in eden od staršev stalno prebivališče v RS in sta državljana RS.
Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača.
Če eden od staršev dela krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Pravica staršev do krajšega delovnega časa
Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki varuje in neguje otroka do 3. leta starosti otroka.
Eden od staršev, ki varuje in neguje dva otroka, lahko uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa do dopolnjenega 6. leta starosti mlajšega otroka.
Eden od staršev, ki varuje in neguje težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, lahko pravico podaljša do 18. leta starosti otroka (na podlagi zdravniškega mnenja).
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično delovno obveznost (20 ur tedensko). Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva
Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega 10. leta starosti najmlajšega otroka. Oseba zapusti trg dela, če preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani oziroma če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra brezposelnih oseb.
Vlogo se vloži najkasneje 60 dni po zapustitvi trga dela.
Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge na pristojnem centru za socialno delo.
Pomembno!
- O rojstvu otroka obvestite center za socialno delo (predložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma otrokov rojstni list).
- Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na centru za socialno delo ali na upravni enoti.
- Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na centru za socialno delo.
- O vaših pravicah odloča center za socialno delo, o pritožbah zoper odločbe centra pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (pritožbo se vloži na pristojnem centru za socialno delo).
Recenzija: Danica Kramar in Urška Trtnik, MDDSZ
Vsebina: Mojca Buh
